nedelja, 30. junij 2013

Ida Semenič je predstavila svojo drugo pesniško zbirko „LETO PODPIŠE KNJIGO SPOMINOV prigodnice s primorsko dušo“ v obnovljeni Rudarski hiši v Idriji




28. junija 2013 je Rudarska hiša ponovno zaživela. V njej je upokojena medicinska sestra Ida Semenič, ki je prva leta delala v Psihiatrični bolnici, stanovala.Idine pesmi prihajajo iz njenega srca in se dotaknejo bralca. Ravno prav so razumljive, da ga ženejo k ponovnemu branju in odkrivanju sporočila. Je mojstrica besednih zvez. Občudovanja vredna je iskrenost. V ambientu obnovljene Rudarske hiše smo imeli obiskovalci prav poseben občutek. Kaj je čutila Ida, si lahko samo mislimo.

Zbrali smo se člani Literarnega društva RIS, nekdanje Idine sodelavke in še nekaj obiskovalcev. Več majhen prostor ni dopuščal, še tako so se morali nekateri zadovoljiti s stojišči.


Po uvodnem pozdravu predsednice literarnega društva Ivane Gantar je vlil dobro voljo v naša srca kitarist in pevec Vinko Tavčar. Sledil je pogovor pesnice Ide Semenič z Ivano Slamič, slavistko in priznano literarno kritičarko. Vsi ju dobro poznamo, zato smo pričakovali zanimiv pogovor. Gospa Slamičeva nikoli ne razočara s pronicljivim vodenjem razgovora. Odlična poznavalka literarne teorije spretno ugotavlja, kaj je za posamezno skupino poslušalcev najzanimivejše.  



Doživeli smo izjemno sproščen, zanimiv, humoren in poučen večer. Med nami sta bila urednika portala Pesem.si Ana Porenta in Gregor Grešak, ki je Idino pesniško zbirko tudi založil. Pri isti založbi je izšla Idina prva pesniška zbirka z naslovom KOT DA IMAŠ SRCE. Na idrijski predstavitvi smo spoznali tudi ilustratorja Rajka Gorjana. Ilustracije se povsem ujemajo z vsebino pesmi. Ukvarja se s fotografijo, slikanjem, oblikovanjem, izžiganjem v les računalniško grafiko, video medijem in pesnikovanjem. „Umetnik mora videti z očmi, srcem in razumom,“ pravi. Ida je želela, da nekaj njenih pesmi preberemo člani Literarnega društva RIS. Brali smo: Ana Balantič, Irena Cigale, Ivana Gantar, Radica Pahor, Slavica Uršič, Milena Miklavčič, Sabina Eržen in Manja Plešnar. 




 
Ob kozarcih vipavskega vina in prigrizkih smo prijateljsko klepetali in nato zadovoljni zapustili prostor prijetnega dogodka. Obogateni z Idino poezijo in Ivanino razlago smo kovali verze, zavedajoč se, da bo potrebno temeljito preštudirati literarno teorijo, brez katere poezija ni prava.



Tekst: Irena Cigale
Fotografije: Vladimir Kržišnik



Po končani prireditvi je Ida napisala pesem;
VETER SANJ

Kakor takrat
me nocoj življenje boža.
Kakor takrat
sem zadrhtela kot brokat,
ki ga veter sanj obkroža
in še cveti v srcu  roža
kakor takrat.

ponedeljek, 24. junij 2013

Hura, Ravne so ''preživele'' Risinje!



Sobota, 22. junija je bila sladka kot se za pravo poletje spodobi. A bonbon, ki je ves dan žarel in se bohotil pod okriljem sončnih žarkov, je - a le za nekaj minut- zmotil dež, ki je pomočil tla in umil pregreto ozračje.
Prišli smo vsi, ki smo imeli čas, prekaljeni mački, ki so pot do domovanja Cigaletovih imeli že v malem prstu, so, logično, prehiteli mojo izgubljeno dušo, ki bi- če ne bi bilo Ivanine pomoči – še danes tavala ''malo desno, pa pri prvem ovinku levo, pa nekaj metrov navzdol'' in podobno, s čimer se soočamo, ko se prvič znajdemo v neznanih krajih.
Irena, vsa mila, nasmejana, z ognjem v očeh, nas je sprejela odprtih rok in Marko, ej, kdo bi si mislil, da si bomo ob njegovih kulinaričnih dobrotah še zvečer, ob vrnitvi domov, oblizovali prste!Uvodno kramljanje nas je potegnilo vase, minute so tekle, a je Irena rekla- stop!
Držimo se dnevnega reda!
Potem se nas je zbrala četica, ki jo je vodil Marko, poskočne takte pa dodajal gospod Sneg. Ne veste, kdo je to?
Kuža, kakopak.
Pot se je vila navzdol, proti globeli, kjer v vsem sijaju kraljuje kamnita miza. Če se uležeš nanjo, čutiš energijo. Bogve, od kod prihaja…?
Iz vesolja?
Se pretaka med drevesi, skozi katere se lovijo sončni žarki?









O tej mizi kroži nešteto zgodb, ena med njimi pa pravi, da so se bogovi nekoč razjezili nad vaščani Raven. Ti so se kar naprej prepirali med seboj in noben božji namig, naj se spravijo, ni pomagal. Bogovom je zmanjkalo potrpljenja. Mednje so zalučali največjo skalo, ki so jo našli. Medtem ko je letela po zraku, jo je ugledal pastirček, ki je v globeli pasel ovce. V trenutku se je zavedel, kaj bi se lahko zgodilo, če bi skala padla na vas. Dvignil je prst v zrak, upajoč, da bo kamnito gmoto lahko ujel. Gozdne vile so se ob pogledu na junaka, prijele za glavo, potem pa so izgovorile tri čarobne besede. Dečkov prst je okamenel le droben trenutek prej, preden je zadržal uničujočo skalo.
Res je potem pastirček ostal brez prsta, a nič ne de. Vaščani so izvedeli za njegov pogum in sklenili so, da ga postavijo za vladarja. Modro jim je vladal, dokler se njegova brada ni 9 x ovila okoli kamnite mize. Ko se je to zgodilo, se je naslonil nanjo in za zmeraj zaspal.
Morda- kdo ve- za njo spi še danes?




Čarobni kotiček, ki ima pridih pravljičnosti, bo potrebno še kdaj obiskati.
*
Medtem ko smo čakali na omamno dišeče dobrote, ki so se predajale ognju na žaru, so črički v travi za trenutek utihnili, mi pa smo posedli v polkrogu.
Kresno obarvan večer poezije se je namreč začenjal.
Irena je- kot gostiteljica- povedala nekaj uvodnih besed. Potem pa smo – drug za drugim- prebirali svoje pesmi: Ivana Gantar, Ana Balantič, Radica Pahor , Sabina Eržen, Slavica Uršič, Manja Plešnar, Milena Miklavčič.
Aha, kar vidim vas, kako mrščite čelo! 
Ste se že zbali, da sem na moški del pesniškega omizja pozabila?
Kje pa! Nisem.
Ne bi mogla! Res ne!
Kako bi mogla zgrešiti Vinkovo brenkanje na kitaro, pa Matejevo petje? 
Storila bi neodpustljiv greh.
Kaj naj še zapišem- tik ob koncu?
Z nepozabnim druženjem smo napolnili svoje duše, si obljubili- ob letu osorej- in se potem, ko so oblaki pričeli risati rdeče sledi za obzorjem, poslovili.


Milena Miklavčič

sreda, 19. junij 2013


Gaja Rupnik Caruso med petimi najboljšimi pesniki


Na literarnem pesniškem in recitacijskem natečaju Župančičeva frulica za osnovnošolce in srednješolce se je Gaja uvrstila med pet najboljših srednješolskih pesnikov.
Med njenimi petimi pesmimi je strokovno komisijo (Veronika Dintinjana (pesnica in prevajalka), Janko Lozar (doktor filozofije in univerzitetni diplomirani prevajalec) in Igor Divjak (magister ameriških študij, literarni kritik in prevajalec, letošnji predsednik strokovne komisije) prepričala pesem Ko nama je umrla mačka.

torek, 11. junij 2013

Bodi Front(A)man!

Tretja ofenziva Fronte se nezadržno približuje, da pa vam nekoliko popestrimo vmesne mesece, smo za vas pripravili majhen natečaj.
Natečaj obsega dve kategoriji - literarno in likovno.  
Vsak posameznik/posameznica lahko sodeluje le v eni
, zato te vabimo, da si podrobno prebereš navodila vsake od obeh  in se odločiš za tisto, ki ti je bolj pisana ali narisana na srce (ali pa na čelo). J
Navodila
Literarna kategorija
Postavi se v vlogo voditelja oziroma voditeljice. Kakšen/kakšna sem jaz v nasprotju s svetom? Kaj in kako bi ga lahko spremenil/a? Kaj mu lahko doprinesem? Je to dobrodelnost? Umetnost? Glasba?
Prispevaš lahko pesem, cikel pesmi (največ 3) ali kratko zgodbo (največ 3 strani).

Likovna kategorija
Predstavljaj si sebe kot frontmana glasbene skupine, solo kitarista, pevca, raperja ali kakšnega drugega glasbenika.  Stojiš na odru, luči utripajo v ritmu glasbe, mikrofon je ves tvoj in občinstvo je. Kakšno?
Nariši, naslikaj, nasprejaj, sestavi, zalepi nam svoje občinstvo, kot ga ti vidiš z odra, na katerem stojiš.

Kam poslati prispevke

Svoj prispevek nam v kuverti pošlji s priporočenim pismom na naslov:
Mkud Kobarid
Volaričeva 9
5222 Kobarid
s pripisom: natečaj Front(A)man

Ker smo fer in bi se radi izognili vsakršnemu pristranskemu ocenjevanju, te prosimo, da izdelek označiš s šifro, zraven pa priložiš manjšo kuverto, v katero zapišeš svoje osebne podatke:
-          Ime in priimek
-           Naslov prebivališča
-          e-mail naslov in telefonsko številko (kamor te v primeru zmage lahko kontaktiramo)
-          šifro, s katero si označil/a izdelek.
Do kdaj imaš čas?
Svoj izdelek nam imaš čas poslati do vključno  1. julija. Zmagovalce bomo razglasili v 14 dneh od izteka roka za oddajo izdelkov, se pravi 15.julija.

Kaj pa nagrade?
Izmed vseh prispelih izdelkov bomo v vsaki kategoriji izbrali enega najboljšega, oba avtorja pa bosta za nagrado prejela celotedensko vstopnico za Festival Fronta in majico 3. ofenzive.
V vsaki kategoriji bomo izbrali še en izstopajoč izdelek, avtorja pa bosta prejela majico 3. ofenzive.
Izmed vseh prispevkov bomo v času festivala Fronta pripravili tudi razstavo.

Sedaj je  vse na tebi. Bodi Front(A)man!

ponedeljek, 10. junij 2013

Če nisi bil ti, je bil pa tvoj brat

Pisci basni na zaključni prireditvi literarnega natečaja v Sveti Trojici v Slovenskih goricah





Na literarni natečaj Društva Reciklaža je svoje prispevke poslalo 83 piscev. Zaključne celodnevne prireditve se je udeležilo kar 74 avtorjev iz vseh koncev Slovenije. Privabil jih je sloves dobre organizacije in izjemno obetajoč program.



Gostitelji so nam najprej predstavili ekološko kmetijo Mia Mar, po kosilu v gostišču Žaba ob jezeru smo si ogledali baročno samostansko cerkev s knjižnico. Samostanska cerkev je veličastna, dotakne se vsakogar. Znamenitost cerkve so veličastne orgle. Nam v čast nam jih je orgljarica podrobno opisala, še posebej je predstavila posebne lastnosti teh orgelj in nanje zaigrala nekaj skladb. Zgodovino cerkve je predstavil prijazen, eden izmet treh tamkajšnjih menihov. Peljal nas je tudi v knjižnico, ki hrani knjige celo iz 15. stoletja in je za javnost zaprta.




Društvo Reciklaža je pred razglasitvijo rezultatov izjemno domiselno uprizorilo basen Ivana Andrejeviča Krilova Volk in Jagnje.

Iz našega literarnega društva so na natečaju sodelovali: Anka Vončina, Matej Cigale, Milena Miklavčič, Slavica Uršič in Marta Šavli. Žal tega dela nagrade nista bili deležni zadnji dve. Vsi sodelujoči pa so bili nagrajeni z Zbornikom prispevkov za literarni natečaj, kjer so objavljeni prav vsi prispevki.

Strokovna žirija je prvo nagrado dodelila Metki Lampret, drugo Simoni Šušec in tretjo Jani Kolarič. Dodatno nagrado je prejel Matjaž Zgonc, nagrado za najboljši srednješolski oziroma osnovnošolski prispevek pa Eva Sikošek.



Vsi prisotni pisci in spremljevalci bi se radi zahvalili prijaznim organizatorjem, ki so nas spremljali na vsakem koraku.

Irena Cigale


slike milene miklavčič(facebook)