13. pesniška olimpijada

- srečanje je namenjeno študentom in dijakom s statusom (ob prihodu bodo izbrani kandidati priložili potrdilo o vpisu)
- kandidati naj organizatorju po elektronski pošti pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled priložijo deset (10) svojih pesmi
- pesmi naj bodo napisane in shranjene v programu Word (vsaka na svoji strani) ter opremljene s priimkom in imenom
- izbor snovi, tem in motivov pesniškega snovanja je docela v avtorjevi domeni
- žirija bo najizrazitejšega avtorja nagradila, nagrajeni bodo tudi vsi udeleženci PESNIŠKE OLIMPIJADE s knjižnimi zbirkami
Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.
Organizator si v primeru večjega števila prijav pridržuje pravico do izbora udeležencev na osnovi strokovne ocene poslanega pesniškega dela. O izboru, programu in mentorjih delavnic bodo kandidati po elektronski pošti obveščeni najkasneje do ponedeljka, 29. oktobra 2012.
Za vse izbrane kandidate bodo organizirane štiri pesniške delavnice, literarni nastop, prehrana in prenočišče.
Simbolična kotizacija znaša 5 € ter se povrne s podelitvijo knjižne zbirke. Kotizacija se poravna na mestu dogodka.
Organizator si pridržuje pravico do kasnejše spremembe programa zaradi morebitnih tehničnih ali drugih tehtnih razlogov.
Prijavnico in izbor pesmi naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra 2012 na oba elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »13. PESNIŠKA OLIMPIJADA«.

Vodja projekta Pesniška olimpijada
Barbara Žvirc

Vodja JSKD OI DRAVOGRAD
 Robert Preglau

razpis
prijavnica

Mlada pesniška olimpijada

NAMEN IN CILJ RAZPISA:
Natečaj je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. Cilj natečaja je mlado poezijo predstaviti širši javnosti.

PREDMET RAZPISA:
Sodelujejo lahko vsi osnovnošolci, ki se z eno (1) avtorsko pesmijo, napisano v slovenskem jeziku, prijavijo na natečaj in izpolnjujejo pogoje za prijavo. Natečaj je razdeljen v dve starostni kategoriji:
1. učenci od 1. do 4. razreda
2. učenci od 5. do 9. razreda

POGOJI ZA PRIJAVO:
- Avtor pesmi mora biti osnovnošolec, pesem pa mora biti napisana v slovenskem jeziku.
- Tema natečaja je »MOJA DRUŽINA«. Naslov pesmi je prepuščen avtorju. Učenci se lahko zgledujejo po pesmih otroških avtorjev, ki so ali še pišejo o družinski tematiki.
- Pesem naj bo napisana in shranjena v programu Word (v enem izvodu) in opremljena s priimkom in imenom učenca.
- Strokovna žirija, ki jo bo izbral organizator, bo najizrazitejše tri (3) avtorje iz vsake kategorije nagradila s knjižno in praktično nagrado, s simboličnimi nagradami pa bodo nagrajeni tudi vsi, ki bodo poslali svojo pesem in se bodo hkrati udeležili zaključne prireditve, ki bo v soboto, 17.11.2012 v Dvorcu Bukovje.
- Organizator se zavezuje, da bo najboljšim pesmim po izboru žirije, zagotovili vsaj eno tiskano ali/ in spletno objavo.
Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.
Pesem, opremljeno z imenom in priimkom, naj učenci (s pomočjo staršev ali učiteljev) skupaj z izpolnjeno prijavnico pošljejo najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra 2012, na oba elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »2. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA«.
O rezultatih natečaja, podelitvi nagrad in ostalih podrobnostih bodo udeleženci (njihovi starši ali učitelji) po elektronski pošti ali telefonu obveščeni najkasneje do ponedeljka, 29. oktobra 2012.

Vodja projekta Pesniška olimpijada
Barbara Žvirc

Vodja JSKD OI DRAVOGRAD
Robert Preglau

razpis

Mentorjev feferon - najboljša protestna pesem

Revija MENTOR skupaj s studiem Ugoden zvok iz Ljubljane zatorej razpisuje

NATEČAJ MENTORJEV FEFERON ZA NAJBOLJŠO PROTESTNO PESEM.

Medijski pokrovitelj: MMC RTVSLO – prvi interaktivni multimedijski portal

Časi se spreminjajo, je zapisal Bob Dylan, mojster protestne pesmi. In časi so dandanes kot ukrojeni za udarno protestno poezijo. A ne pozabite – mojster Dylan ni nikoli ničesar napisal čisto na prvo žogo; protestna pesem ni golo rohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami, ampak tudi in predvsem sposobnost satiriziranja dandanašnjika, umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščina uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz rohnenja in praznih rimarij naredijo protestno poezijo! In da ne bomo opletali zgolj z imeni iz tujine, nam daljne; v naših logih in gajih so se kalili tako kakovostni umetniki literarno-glasbenega protesta, kot so Jani Kovačič, Marko Brecelj, Feo, Boris A. Novak, Buldožer in Lačni Franzi. Dandanes imamo Tomija Lorberja, Martin Ramoveš Band, Danija Bedrača, Tadeja Vesenjaka, Actoona, Xenio Jus, Same babe in druge. Omenjenih je zgolj nekaj; v naši literarnoglasbeni zgodovini jih je še več in upamo, da se naboru pridruži še kdo.

Iščemo vas torej, umetniki kakovostnega protesta!

Takole se glasijo določbe:

- natečaj je anonimen;

- vsak avtor sme poslati največ dve pesmi,

- tri natisnjene izvode pesmi naj protestna pisarska duša pošlje do 21. septembra 2012 na naslov: REVIJA MENTOR, JSKD, »za Mentorjev feferon«, Štefanova 5, 1000 LJUBLJANA.

Pristavljamo še:

- razpis je anonimen, zato naj bo vsaka pesem opremljena s šifro, v posebni zaprti ovojnici pa naj čakajo pravi podatki, ki bodo znani šele po odločitvi žirije, najkasneje mesec dni po izteku roka za oddajo!

- žirija, v kateri tičijo umna protestniška telesa z imeni Marijan Pušavec, Matej Krajnc in Aljoša Harlamov, bo pregriznila vse prispele feferone in ugotovila, kateri najbolj useka. Nagrada za najboljši feferon bo njegova uglasbitev in posnetek. Pesem bo posnel in produciral Robert Oven (studio Ugoden zvok). Naslednja dva najboljša prejmeta knjižno nagrado iz arzenala revije Mentor in si prislužita tudi objavo v reviji. Odločitev žirije ima biti nepreklicna brez možnosti pritožbe ali groženj žiriji.

- če bo dobrega gradiva veliko, si žirija po lastni presoji v reviji Mentor dovoli objaviti še dodatno tekstovje in ima o tem obvestiti avtorje.

V upanju, da feferon zapeče tam, kjer je veseličnica (razpis revije Mentor v letih 2009–11) zgolj zajavkala, nabijamo ta razpis na vrata javnosti!

Revija Mentor

Literarna šola JSKD

Letošnja lit. šola JSKD je potekala v vasi Potrna pri Bad Radkerszburgu v Avstriji 24. do 26. avgusta. Iz društva RIS sva se jo udeležila Vladimir Kržišnik in Ana Balantič.
Predavanja so potekala v Pavlovi hiši, ki jo je tamkajšnje Kulturno društvo leta 1995 iz kmečkih poslopji preuredilo v štajerski kulturni večjezični center. Ime hiše je po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v Cankovi, študiral in živel na Madžarskem, nekaj časa tudi na Potrni kjer so živeli starši.

Našo predavatelji so bili:
DAVID BEDRAČ, profesor slovenščine, sourednik revije Mentor, kritik in esejist, avtor več pesniških zbirk za odrasle in otroke ter priročnika o pesnjenju z naslovom Brez uteži. Pri njem smo obravnavali avtorje poezije rojene po letu 1970. To je tudi njegovo doktorsko diplomsko delo.

ALJOŠA HARLAMOV, profesor slovenščine, urednik revije Mentor za kritiko, esejist, avtor proznega prvenca Bildungsroman. Iz njegove diplomske naloge nam je predaval o prozaistih rojenih po letu 1970.
mag. IRENA SAMIDE, asistentka za novejšo nemško književnost na Oddelku za germanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer med drugim poučuje prevajanje iz nemščine. Prevaja sodobno prozo, mladinsko književnost, strokovno literaturo ter igrane in dokumentarne filme. Na zanimiv in enostaven način nam je približa novejšo nemško prozo prevedeno v Slovenščino.

S Sergejem Harlamovim, nagrajencm festivala mlade literature Urška 2010, avtorjem pesniškega prvenca Jedci (JSKD, 2011) in Janom Šmarčanom (1979), pesnikom, avtorjem pesniškega prvenca Njej (Litera 2007). Da smo spoznali njuno poezijo, se je zvečer z njima pogovarjal David Bedrač.

NINA KOKELJ (1972), pisateljica, novinarka, performerka … Avtorica več romanov – Milovanje (1998, nagrada Knjižnega sejma za najboljši prvenec, nominacija za kresnika), Sviloprejka (2002), Sibidusovo kukalo (2005, skupaj z Janom Bučarjem), Poletje s klovnom (2009), Slamnata dežela (2010), knjig za otroke, scenarijev za lutkovne in gledališke predstave itn., je drugi večer odstrnila svoje pisateljsko ustvarjanje v pogovoru z Aljošo Harlamovom.

V soboto smo tudi na Dnevu poezije in vina na Ptuju imeli svoj maraton branja.
V nedeljo smo se za zaključek z branjem svojih del predstavili vsi udeleženci šole.

Ana Balantič

Žlikrof pri nas doma

Pri še enem zanimivem projektu smo člani Ris-a sodelovali v zadnji dneh. S strani Idrijsko cerkljanske razvojne agencije (ICRA) smo bili povabljeni k sodelovanju na literarnem natečaju v sklopu Praznika idrijskih žlikrofov. Sodelovalo je kar nekaj naših članov in to zelo uspešno. Literarni natečaj je nosil naslov Žlikrof pri nas doma. V poeziji na to temo je prvo mesto zasedla Andrejka Jereb, drugo Vinko Tavčar in tretje Radica Pahor, v kategoriji proza pa je prvo mesto pripadlo Mirjam Lapanja iz Ljubljane, sledil ji je Dare Likar in na tretje mesto se je uvrstila Ivana Gantar.

 

Z idejo in seveda nad povabilom smo bili prijetno presenečeni. Pred samim sodelovanjem smo bili povabljeni na prijeten študijski klepet na ICRO, kjer smo prejeli smernice za pisanje. Zelo natačno pa so nas gospe iz ICRE seznanile tudi s postopkom za zaščito idrijskih žlikrofov in kriterijem za uporabo tega znaka ter vzporedno še z etnološkimi in zgodovinskimi zanimivostmi idrijsko cerkljanske kulinarike.

 

Cela prireditev je bila dobrodošla in prijetna popestritev ob koncu poletja. Tako uspešno in kvalitetno izpeljan prvi Praznik žlikrofov, ki se dopolnjuje še s praznovanjem KS Idrija, da organizatorju zavezo, da je to prvi in vsekakor ne zadnji praznik ter, da je na pravi poti. To so kljub kislemu vremenu potrdili številni obiskovalci, ki so na vseh stojnicah imeli kaj videti. Od popolne recepture, priprave na izdelavo, ter izdelavo žlikrofov, predvsem veliko število lovskih družin, ki so med seboj tekmovale v kuhanju bakalce. Mmmm kako je dišalo ta dan po Idriji. Kot zanimivost so obiskovalci lahko prvič okusili celo žlikrof kot sladico.

Tudi vztrajne klekljarice se niso vdale in so kljub vlagi in nič kaj prijetni temperaturi ves dan vrtele svoje kleklje.

Precejšnje zanimanje, tako med nastopajočimi kot med gledalci, so požele bolj ali manj šegave igre, ki so že stalnica ob praznovanju Dneva KS Idrija in so potekale na Mestnem trgu.  

 

Med tako pestrim programom pa RIS-ovci predvsem pozdravljamo odločitev  organizatorjev, da poleg muzikantov, športnikov, komikov, pridelovalcev kmetijskih pridelkov in kulinarikov, medse povabijo tudi literarne ustvarjalce, ki smo vsak posebej z največjim veseljem dodali svoj delček.

Naj bo torej prvi Praznik idrijskih žlikrofov samo začetek lepe tradicije kamor bo v prihodnje vselej sodila tudi kultura in seveda literatura.

Dare Likar in Ivanka Gantar