Vtisi s finala pesniškega
turnirja Založbe Pivec , Maribor 21.4. 2012 in Festivala ljubezni - grad Negova 20. - 22. april 2012
Bučnost sinočnjega večera
je za mano. Tolikšna doza žarometov, toliko v srca in um prelitih besed ,
dihanja za eno samo reč- pesem - je malo preveč za mirno provincialno dušo kot
je moja. Ampak, kaj naj rečem, zavestno sem se podala v to tekmo. Da se
preizkusim, da se prepričam, kolikšna je
vrednost moje pesniške besede. Ni bilo lahko, niti enostavno. Bila pa je dobra
izkušnja. Verjetno je enako izhodišče narekovalo tudi Tomažu Šalamunu,
letošnjemu zmagovalcu pesniškega turnirja Založbe Pivec, da se je tako kot vseh
192 ostalih pesnikov anonimno prijavil na natečaj. Vedelo se je, kajpak, da
razkrita imena 24 polfinalistov samo
poudarjajo razpoko med eminentnim , čudaškim kandidatom in ostalimi 'pretendenti' za prestižni naslov 'Vitez poezije'. Ampak
zdržali smo in nekateri smo se celo prebili
v finale in to brez mečev, le z nekaj ščiti. Kazinska dvorana SNG
Maribor se je iskrila od dobrih misli in popotnic, ki so prihajale iz ust
odličnih moderatorjev Zore A. Jurič in Nina Flisarja. Potem pa hajd pred
mikrofon, da je še vokal Boštjana Narata utihnil. Publika je na glasovalnih listih izdahnila
največ občudovanja pesmi Kamni niso
nikoli sami Zdravka Kokanovića - Kokija . In prav je tako. Naj se sliši glas
ljudstva. Šalamunova pesem Budistični piščanec
pa naj se še kakšno leto redi, da ga bomo lahko prebavili.
Od tu pa k Festivalu
ljubezni, projektu Kulturno izobraževalnega društva Kibla iz Maribora.
Zasnovan kot potujoči
dogodek je letos za en pomladni konec tedna pripotoval na grad Negova, potem ko
se je že pomudil v Svečini in na Ptuju.
Kot se je rado dogajalo grajski gospodi in njenim gostom od 15. stoletja
dalje , je ideja o potujočih bardih tudi dandanašnje živo prisotna na tem koncu
Slovenije. Grad, ki mu ob pomoči
evropskih sredstev nadevajo novo podobo, nudi prostor številnim umetniškim
dogodkom. Tu se odvijajo glasbeno literarni performansi, predstavitve
literatov, koncerti in razstave ter seveda prej omenjeni Festival ljubezni .
Slednji je tridnevni niz nastopov priznanih literatov in spremljajoči program
za otroke, namenjen spodbujanju ljubezni do knjige.
Na nedeljskem recitalu sta
se v pesniškem dvojcu predstavila Erika Vouk in Dragan Potočnik, ki sta ob
spremljavi gongov Vesne Rečnik Šiško ustvarila enourni presežek literarnega
besedja. Erika Vouk , dobitnica Jenkove
in Veronikine nagrade ter Vitezinja pesniškega turnirja 2002, je izvrstna
pesnica, ki zna očarati z izbrano, prefinjeno poetiko najširših razponov, od
ostrine britve do mehkobe svile, od prebujanja sebe do najdenja sebe v 'čaši plemstva',
od tuzemske bivanjske ujetosti do odkritja lasne notranje biti. » Nič ne gre
mimo, vse skozme…«so bili njeni zaključni verzi.
Misli, ki se te morajo
dotakniti. Škoda, da je Dragan Potočnik, pesnik, zgodovinar in popotnik,
pesnici sledil preveč na daljavo in preskromno 'topil besedo v meso'. Pa vendar
so še lestenci visoko pod grajskim stropom zvonko, včasih zamolklo in pridušeno, skupaj z občinstvom in v
sozvočju z zvenom gongov še dolgo mrmrali s pesniško govorico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar