nedelja, 22. december 2013

Prezgodaj odpadel cvet.

"Ne ure ne dneva"...
Bilo je pred devetnajstimi leti, ko je na srečanju težkih invalidov v Ledinah v kotu dvorane sedelo drobno dekle, pogreznjeno v svoje misli. Obraz brez barve, oči sramežljivo povešene, komaj kakšen gib, le toliko, da je bilo videti, da ni kip. Ko sem prebirala svoje pesmi, se je zganila in položila roki na mizo in samo oči so ji spregovorile. Potem sva postali prijateljici in skupaj hodili na literarne šole in kolonije JSKD. Sprva je kot plašen vrabček sledila predavanjem, a z leti se je njena zaprtost stopila.
Ljubila je morje in vsaka njena pesnitev je bila namenjena njemu. Bil je njen ljubimec in varuh še iz najstniških časov, ko je njeno telo potrebovalo zdravljenje v bolnišnici Valdoltra. Vse življenje se je v samotnosti in zadregah zatekala k njemu in glasbi. Ta ji je bila vse. Pa sem jo vprašala, kako ima lahko vse noči slušalke na ušesih.
"Ko mi je pa tako lepo!" Bilo ji je res lepo, saj je do minute izkoristila čas, ko sva leto za letom, vsakič v drugem kraju nabirali znanje in kovali nova prijateljstva. Morda prav zaradi umirjenega značaja so jo mladi imeli radi v svoji družbi. Prosti večeri so se ponavadi raztegnili do jutra. Včasih se je s slušalkami na ušesih umaknila v kakšen samoten kraj, zato me je večkrat zaskrbelo, ko je bila ponoči njena postelja prazna, da ni kaj narobe. Ja, nekaj je bilo v tem dekletu, največ pozitivne energije, pravičnosti in prikrite razigranosti. Zadnja leta, kot da se ji nekam mudi, je začela hoditi na dramske delavnice, na duhovno izpopolnjevanje, kjer je lani diplomirala in pisala je o morju. Bila je članica literarnega društva RIS in logaškega Zeleni oblaki. Kljub invalidnosti je imela toliko moči kot je ne zmore marsikateri zdrav. Vse kar se ji je v letih nabiralo in bilo zadržano v njej, je sedaj planilo na dan. Spregovorila je in se uprla povijanju v vato, hotela je zaživeti, ne glede na fizično nemoč, hotela je končno biti ona. Uspelo ji je kot v nevihti upognjenemu drevesu, spet vstati pokonci. Nekaj časa je celo poučevala verouk v Godoviču in organizacija literarnih večerov ji je bil še poseben izziv, delanje z otroki pa sploh. Skupaj z njo so rasle tudi njene pesmi. Zadnje smo slišali na literarni delavnici z mentorico Cvetko Bevc in jih bomo le prebirali v letošnjem zborniku. Tiste velike načrte za drugo leto je Manja, žal, odnesla s seboj ...
Draga Manja, na tvoji novi poti bomo vsi tvoji vedno s teboj. Pogrešali te bomo in morje bo ... z nami vred jokalo.
Pesem posvečena tebi v moji pesniški zbirki "Slana Vitica življenja" bo tokrat epitaf.

Zaprta vedno v svojo školjko,
v drugačen svet, le njen,
se je pevesila na stol.
Telo skrivenčila v krivuljo
in lezla vedno bliže k tlom,
kot ptič s pristriženo perutjo.
Uperila je prste v sončni žarek,
ki se je pravkar speljal skozi šipo,
priprla veke in z zamolklim glasom
trdo zabodla vanj,
kot da bi on porezal njeno dušo.
Resnico je razsula,
izruvano iz kdo ve kakšne bolečine,
ko se trdo izlajnala je v svet.
Vendar je obtožila le svoj čas,
potisnjen v nebogljenost,
da slan nam kapnil je v dlani.



Ana Balantič


V letu 2014 napišimo na vrata, da nimajo ključa,
da so odprta za prijatelje, da imamo čas zanje.
Ko bo odzvonilo polnoč, se ne ozrimo nazaj, nadenimo si mavrična očala, prižgimo luč, da
bodo izginile sence! Z nasmehom
raztržimo napete tetive in
pot bo lažja! Odprimo srce
na stežaj, čeprav bo bolelo,
če vanj ne bo zmogel
vstopiti nihče!
Kljerkoli
boste,
vse
lepo
in
mnogo
osebne
sreče
vam želi Ana Balantič





sreda, 18. december 2013

Tretje mesto Slavice Uršič na natečaju Spomin na prvi šolski dan

Leto se poslavlja. Bilo je uspešno. Nič koliko dejavnosti in priznanj ga je spremljalo. Malo pred koncem se veselimo tretje nagrade. Dosegla jo je Slavica Uršič s sodelovanjem na natečaju Spomin na prvi šolski dan.
Sprašujemo se, ali je to zadnje na kar smo letos ponosni?
Prispevek nagrajenke je objavljen na skrajnem levem delu naše spletne strani.
Slavici iskreno čestitamo.

Zapisala: Irena Cigale

ponedeljek, 16. december 2013

Ko postane življenje umetnost, ki človeka objame ...

Literarni večer s pesnikom in pisateljem Daretom Likarjem je večer, ko misel in beseda postaneta pesem in zgodba, je večer, ko pesem in zgodba postaneta avtor sam, sam v sebi in z vsem, kar je, več in večji kot vse, tak kot je in to, kar je s svojo toplino, milino, srčnostjo, razumevanjem in umevanjem, umetnik, ki se mu moremo in zmoremo pokloniti, ker se s tem priklonimo njegovi notranji lepoti, tako osebnostni kot umetniški.

Njegovo umetnost piše življenje in njegovo življenje je umetnost, ker Dare Likar ve in razume.

Večer z avtorjem je bil sončen, topel, svetal in ljub. Sooblikovali sta ga Ivana Gantar kot voditeljica pogovora in Brigita Smolnikar z uvodno predstavitvijo in z brano umetniško besedo iz pisateljevih del.

Prireditev je potekala v Mestni knjižnici Franceta Bevka v Cerknem in dotaknila se me je kot nekaj, kar človek objame in spravi na posebno mesto svojega duha.



Cerkno, 12.12.2013
Zapisala: Ksenija Zmagaj

ponedeljek, 9. december 2013

Literarni večer!

Knjižnica Cerkno vas v četrtek ob 18h vabi na literarno urico s pisateljem Daretom Likarjem. Ob pomoči ge. Brigite, vodje knjižnice se bo z avtorjem knjig “kovač je dec” in “Faca” pogovarjala predsednica idrijskega literarnega društva RIS, Ivana Gantar.
Beseda bo tekla o pisanju, knjigah in še marsičem.

Dareta lahko slišite tudi jutri na radiju Primorski val v Kulturni oddaji po 17 uri.



»Ja, moj je pa…….tak….kako bi rekla…Pošten!«
Sledilo je nekaj dolgih trenutkov, saj so
ostale najprej reagirale skoraj osuplo in jo gledale, kot da je rekla nekaj
strašno čudnega. Zadrego je prekinila Nerga s celim kupom besed, tako da je
zgledalo, kot da prej sploh niso govorile o svojih strašnih mačotih. Babe so
bile že zelo dobre volje. V nadaljevanju so si začele že praviti vice, ki so
sprožali salve cvilečega smejanja. Proti koncu so celo tudi malo zapele, a s
tem niso pretiravale. Pomanjkanje ubranosti je bilo celo za rahlo opite
izvajalke preveč očitno.
Oštarijo so precej po polnoči počasi zaprli.
Gospe so poklicale svoje moške in se hitele poslavljati. Polne so bile obljub
in zagotovil o pogostejših srečanjih in o tem, da se bodo kdaj poklicale.
Šefica je Nergo in Fensi povabila v svoje vozilo, da ju pelje do centra, kjer
ju bosta dedca pobrala. Kraja njuna soproga menda nista preveč vajena. Ona je počakala in jim ob odhodu še pomahala. Ravno takrat pa jo je iznenada prešinilo.
»Aja,« je zaklicala, »pa še to sem pozabila…«
Ostale tri v avtu niso slišale in so mislile, da je odhajajočim prijateljicam pač
poslala le še en pozdrav in njena misel se je čisto sama izgubila v hladni
decembrski megli, ki se je vlekla med lipami predmestnega drevoreda. …..
»Pa zgodbe tudi piše!!!!« (odlomek: Štiri gospe … Faca)

petek, 6. december 2013

Urška 2014

Festival Urška združuje mlade, še neuveljavljene in uveljavljajoče se avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku. Skozi strokovno selekcijo šestih regijskih srečanj izberemo pet finalistov, najboljšemu JSKD RS v naslednjem letu izda knjižni prvenec.

Sodelujejo lahko avtorji, stari od 15 do 30 let (v 30. letu svojega življenja je France Prešeren napisal Slovo od mladosti, to je - poleg mladosti, zrelosti in priložnosti za objavo prvega literarnega dela - razlog, da smo zgornjo starostno mejo sodelujočih omejili), ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki (razen v samozaložbi). Pošljejo lahko še neobjavljeno prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila (odlomek, prizor – do 10 strani).
Prispevki morajo biti napisani z računalnikom in poslani po elektronski pošti, in sicer: v eni priponki so podatki avtorja s šifro (avtorjeva šifra, njegovo ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, letnica rojstva, telefonska številka, elektronski naslov), v drugi priponki so besedila, označena s šifro. Strokovni spremljevalci dobijo v branje samo šifrirana besedila, avtorji se razkrijejo na šestih regijskih srečanjih.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Dela izbranih avtorjev bodo objavljena na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim prirediteljev.
Revija Mentor poleg natečaja za mlade literate vsako leto razpiše tudi natečaj za seniorje V zavetju besede (objavljen bo marca 2014), s februarjem 2014 pa bomo odprli še nov tematski razpis za literarne ustvarjalce med 31. in 60. letom.
POTEK NATEČAJA
Vse sodelujoče avtorje bodo prireditelji povabili na eno od šestih regijskih srečanj, ki jih bodo gostile območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic bodo potekala od februarja do maja 2014, in sicer:
sreda, 5. februarja 2014, Gornja Radgona (za SV Slovenijo)
petek, 14. februarja 2014, Zreče, Slovenske Konjice (za Celjsko in Koroško)
petek, 14. marca 2014, Metlika (za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje)
petek, 21. marca 2014, Sežana (za Primorsko)
sreda, 26. marca 2014, Ribnica (za Osrednjo Slovenijo)
petek, 9. maja 2014, Škofja Loka (za Gorenjsko).
Regijske žirije in državni selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na regijskem in finalnem srečanju.
Finalni del festivala bo 17. in 18. oktobra 2014 v Slovenj Gradcu, z nastopom finalistov Urške 2014 in s predstavitvijo prvenca Tinke Volarič, uršljanke 2013.
NAGRADA
Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na finalnem delu festivala Urška oktobra 2015 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige.
Uredništvo si pridržuje pravico, da prvenca ne natisne, če bo menilo, da delo še ne zadošča kriterijem za objavo. V tem primeru bo izbor najboljših besedil objavljen v reviji Mentor in tudi honoriran.
Prispevke je treba poslati na uredništvo revije do 17. januarja 2014 na elektronski naslov: mentor@jskd.si, z oznako – Zadeva: Urška 2014.

Več informaciji in prijavnica na www.jskd.si
Posredovala: Dragica Čuk-Novak