četrtek, 22. december 2011

ponedeljek, 19. december 2011

NATEČAJ REVIJE MENTOR ZA MLADE LITERARNE TALENTE


Festival mlade literature Urška 2012
Festival Urška združuje mlade, še neuveljavljene in uveljavljajoče se avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku.

Razpisni pogoji
Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let (navzgor leta niso omejena), ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki (razen v samozaložbi). Pošljejo lahko še neobjavljeno prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila.
Prispevki morajo biti napisani z računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo posebno ovojnico, v kateri naj bodo zapisani naslednji podatki: avtorjeva šifra, njegovo ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, starost, telefonska številka, elektronski naslov.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Dela izbranih avtorjev bodo objavljena na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim prirediteljev.
Revija Mentor poleg natečaja za mlade literate vsako leto razpiše tudi natečaj za seniorje (objavljen bo marca 2012). Vsak avtor lahko sodeluje samo na enem srečanju.
Rokopisov ne vračamo.

Potek natečaja

Vse sodelujoče avtorje bodo prireditelji povabili na eno od šestih regijskih srečanj, ki jih bodo gostile območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic bodo potekala od februarja do maja 2012 v Ljubljani (za osrednjo Slovenijo), v Sežani (za Primorsko), Metliki (za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje), na Ravnah na Koroškem (za Celjsko in Koroško), v Škofji Loki (za Gorenjsko) in Lenartu (za SV Slovenijo).
Regijske žirije in državni selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na regijskem in finalnem srečanju.
Finalni del festivala bo oktobra 2012 v Slovenj Gradcu.
Nagrada
Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na finalnem delu festivala Urška oktobra 2013 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige.
Uredništvo si pridržuje pravico, da prvenca ne natisne, če bo menilo, da delo še ne zadošča kriterijem za objavo. V tem primeru bo izbor najboljših besedil objavljen v reviji Mentor in tudi honoriran.
Prispevke je treba poslati na uredništvo revije do 20. januarja 2012 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (za festival Urška), Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
Avtorji lahko svoje prispevke pošljejo tudi po e-pošti na naslov dragica.breskvar@jskd.si.

Dragica Breskvar, sam. svetovalka JSKD za literaturo in urednica revije Mentor

nedelja, 11. december 2011

Prireditev ob prihodu dobrih mož v Šebreljah

Turistično društvo Šebrelje je skupaj z domačim Gasilskim društvom  v soboto 10.12.2011 pripravilo kulturno prireditev ob prihodu decembrskih dobrih mož. Scenarij je napisala naša članica Ivanka Gantar, ki je bila poleg scenaristke še glavna organizatorka, režiserka in igralka. Večer se je odvijal kot pogovor med babico, doma na vasi, in njeno mestno vnukinjo. Vezni tekst, ki sta ga doživeto pripovedovali Ivanka Gantar (babica) in Kristina Neli Lampe (vnukinja), je bil sestavljen tako, da so se vanj vsebinsko vključevali člani našega literarnega društva s svojimi avtorskimi prispevki. Občinstvu v Šebreljah, ki je povsem napolnilo dvorano v Gasilskem domu, so se predstavili naslednji Ris - ovci: Ana Podgornik, Anka Vončina, Dare Likar, Irena Cigale, Ivanka Gantar, Manja Plešnar, Marta Šavli, Matej Cigale, Radica Pahor (prebrala je tudi pesmi obolele Andrejke Jereb), Rafael Lapajne, Sabina Eržen, Slavica Uršič in Stanka Žitnik. Program so popestrili: glasbenika Dare  Likar in Vinko Tavčar,  Otroški pevski zbor Osnovne šole Šebrelje, plesalca in pevke Ženskega pevskega zbora Vedrina. Vse nastopajoče je občinstvo po skoraj dvournem  programu nagradilo z bučnim aplavzom. Po prireditvi smo se nastopajoči skupaj z gostitelji zadržali pozno z noč in ni trajalo dolgo, da smo ob  obloženih mizah skupaj zapeli.















četrtek, 08. december 2011

»AKAKIJ AKAKIJEVIČ V PLAŠČU SODOBNOSTI«: LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO




Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na vseslovenskem literarnem natečaju »Akakij Akakijevič v plašču sodobnosti«, s katerim obujamo v življenje literarno mojstrovino Plašč, nastalo izpod peresa ruskega pisatelja Nikolaja V. Gogolja.

Osnovni podatki
Ni naključje, da je novela Plašč večno aktualna, med drugim tudi zato, ker ima vsaka doba svoje Akakije Akakijeviče. Tokrat iščemo novodobnega Akakija, ki naj nastane izpod vašega peresa. Preberite torej novelo in upodobite osebo, ki bi ji zaradi načina življenja in idealov lahko rekli sodobni Akakij. Dogajanje naj bo postavljeno v današnji čas, prostorska umestitev zgodbe pa je poljubna. Žanrskih omejitev ni. Besedilo naj s presledki obsega najmanj 6000 in največ 8000 znakov.
Vaše besedilo in šifro pošljite v štirih izvodih v A4 kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, šifra, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka.
Besedila pošljite najkasneje do 6. februarja 2012 in jih naslovite na Kulturno-gledališko društvo Reciklaža, Nad jezerom 3, 2235 Sveta Trojica, s pripisom »Za literarni natečaj«.

Nagrade
Glavna nagrada za najboljši prispevek: prenosni računalnik v vrednosti 500 evrov, ki ga podarja podjetje Notera.
Glavna nagrada za drugi najboljši prispevek: bon za božično potovanje v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi, ki ga podarja podjetje Lešnik & Zemljič.
Dve knjižni nagradi za prispevka, ki bosta literarno tako ali drugače izstopala: Dama s psičkom: izbor kratke proze, novel in povesti Antona P. Čehova. Knjigi podarja Študentska založba.
Nagrada za vse udeležence natečaja: knjižna izdaja vseh prispelih besedil!

Dodatne informacije o natečaju najdete na www.kgd-reciklaza.org, za vsa vprašanja pa smo na voljo na kgd.reciklaza@gmail.com.

torek, 06. december 2011

Kdo si, ki me kličeš v poljane sanj,
odzvanjaš s struno hrepenenja,
me vso prevzameš,
da moj svet zveni v
samo pričakovanje?




Prisrčno vabljeni v našo družbo
na literarno glasbeni večer
V TREPETU PRAZNIČNIH ŽELJA
V soboto 10. decembra 2011 ob 18. uri
v Gasilni dom Šebrelje

Literarno društvo Ris
Ženski pevski zbor Vedrina
Otroški pevski zbor OŠ Šebrelje
glasbenika Dare in Vinko
plesalca Polona in Davorin


Organizatorji:
Turistično društvo Šebrelje
Gasilsko društvo Šebrelje

nedelja, 04. december 2011

Nepozaben literarni večer v Kobaridu







1. decembra smo člani Literarnega društva RIS iz Idrije na povabilo tamkajšnjega Literarnega društva PoBeRe gostovali v Kobaridu. Izbrali so naš recital Sprehod po živosrebrni Idriji.
Prišli smo iz oddaljenih krajev, kjer ponekod že dolgo ni prodrlo sonce skozi meglo. Kakšen sprejem za nas in olajšanje za voznike!
Organizatorica Marjeta Manfreda nas je prisrčno sprejela. Ob pogovoru z njo in v izjemno lepem prostoru za kulturne prireditve v Domu Andreja Manfrede  je z nas odtekla vsa trema in bojazen, da bi se kaj zataknilo.
Po pozdravnih besedah organizatorice in županje Občine Kobarid Darije Hauptman smo sproščeno posredovali svoja sporočila. Pred hvaležnimi poslušalci ni bilo težko. 
Nastopili smo: 
Scenaristka: Irena Cigale,
voditelj: Rafael Lapajne,
člani z avtorskimi besedili: 
Andrejka Jereb,
Manja Plešnar,
Radica Pahor,
Dragica Gruden,
Slavica Uršič,
Vladimir Kržišnik,
Sabina Eržem,
Dare Likar,
Ivanka Gantar in
Marta Šavli.
Projekcija: Matej Cigale

Še posebej bi se radi zahvalili učencem Glasbene šole Tolmin:
Ani Kurinči – flavta, 
Viti Hrast – flavta,
Roku Kaltnekarju – trobenta,
Eriku Sovdatu – harmonika in
Nini Čebokli – kitara.
In njihovim mentorjem:
Mirjani Antih Čebokli,
Aleksandru Ipavcu,
Milošu Rijavcu in
Niki Hribar.
V program so se vključevali povsem tekoče, čeprav smo se o poteku dogovorili šele tik pred prireditvijo.
Obenem se zahvaljujemo ravnateljema Glasbenih šol Idrija in Tolmin za organizacijo spremljave.
Programu je sledilo družabno srečanje. Žal nam je bilo, ker nismo mogli ostati dlje. Bili smo iz različnih, tudi zelo oddaljenih krajev. Nekateri smo se vrnili domov, ko se je četrtek že prevesil v petek.


Andrejka Jereb je izdala svojo drugo pesniško zbirko

V Trubarjevi hiši literature v Ljubljani je bil 28. novembra 2011 lep literarni dogodek. Ana Porenta je predstavila Andrejkino pesniško zbirko z naslovom Na šahovnici.

Med drugim je urednica Ana Porenta o Andrini zbirki v spremni besedi napisala:

»Pesnica je s simboliko šahovnice prepredla celotno zbirko, saj se pesmi pojavljajo v osmih poglavjih, v vsakem sledimo osmim pesmim, kar deluje obredno, čvrsto in simbolično. Celo naslovi so trdno povezani s šahovsko igro, hkrati pa dovolj oddaljeni in asociativno bogati, da se te igre otresejo (Na okopih, Odpiranje, Premiki, Odmiki, Poteze samote, Bližina, Sinkopa dvojine, Zrelost).

Na vprašanje, od kod zamisel za šahovnico, Andrejka pojasnjuje:

»Med procesom oblikovanja vsebine in prepletanja različnih motivov se mi je porajala misel, da ves material v bistvu odraža neko premikanje po prostoru, predvsem v smislu, da literarni osebi v knjigi živita samo v trenutnem presledku časa in ga kot takšnega doživljata in zaznamujeta. Njuno bivanje je prežeto z mnogimi zunanjimi in notranjimi silnicami. Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi na šahovski deski?«

Večer je izžareval z ravno prav energije. Na električni klavir je igrala Maja Tanjšek, ki je s svojo čutno umetnostjo dodala dogodku poseben čar.

V Idriji bo predstavitev Andrejkine pesniške zbirke Na šahovnici 19. januarja 2012 v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Za pokušino pesem z naslovom

 

Vzdih

 

Všeč si mi v kavbojkah,

v azurno modri srajci,

z vonjem rosnih jagod brinja,

na ranču najine mladosti.

 

Sežeš mi v kri,

vreteno misli

in dejanj poženeš.

 

Vzdih z mehkobo

mačjega telesa

se iz mene

izvije.


nedelja, 20. november 2011

Delovna sobota Ris – ovcev

19. 11. 2011-11-24

V idrijski osnovni šoli smo se zbrali člani Literarnega društva Ris. Na izobraževalnem seminarju. Naša mentorica je bila gospa Cvetka Bevc.
Zdaj smo že stari znanci. Odpadla je začetna trema in ugotavljanje, do kod lahko gremo.
Brskanje po avtorskih besedilih je za vsakega pisca koristno in hkrati stresno delo. Gospa Cvetka že ve, da smo željni nasvetov, da je za nas negativna kritika dobrodošla in smo jo zreli sprejemati. Vzela je vajeti v roke in nas trdno držala od začetka do konca. Sedem ur, samo dva krajša odmora smo si privoščili, nikakor akademska.
Težko bi rekla, kdaj smo bili bolj zbrani in delavni. Ko je tekla beseda o naših avtorskih besedilih ali o besedilih drugih članov. Razmišljanje o tem, kako bi drugi lahko izboljšali povedano, ni enostavno. Bili smo povsem enakopravni sogovorniki, vključno z mentorico. Ne glede na to, ali pišemo poezijo ali prozo, ne glede na kilometrino napisanega, ne glede na starost, priznanja, uspehe, izdane knjige,…
In vendar smo našli čas za veselje in humornost.
Andrejka Jereb nam je podarila svojo novo pesniško žetev. Na šahovnici je naslovila drugo pesniško zbirko. Raf Lapajne je delil praznovanje svojega rojstnega dne z nami. Zadnji novembrski dnevi so nas opozorili na bližajoče prireditve: Prvega decembra bomo gostovali v Kobaridu, 10. pa v Šebreljah. V polni pripravi je izdaja novega zbornika Zaris v čas 3. 8. februarja ga imamo v načrtu predstaviti v idrijski knjižnici.
Seminarja smo se udeležili:
Ana Balantič, Andrejka Jereb, Anka Vončina, Irena Cigale, Ivanka Gantar, Marta Šavli, Matej Cigale, Rafael Lapajne, Sabina Eržen, Slavica Uršič, Stanka Žitnik in kot zadnji, tudi dobesedno zadnji, je prisopihal Vladimir Kržišnik, ovenčan z medaljami za strelstvo. Revež je tako dejaven na vseh področjih, da je še čudno, če se sploh zapomni, kje se kaj dogaja.
Naše delo je spremljal Rado Božič, predsednik ZSKJ OI. Organiziral nam je brezplačen seminar, za kar smo mu hvaležni.
Razšli smo se v upanju, da se bomo kmalu spet srečali.

Irena Cigale

četrtek, 17. november 2011

Rožnata dlan

Literarni spletni natečaj Rožnata dlan je bil zasnovan v želji vzpodbuditi k razmišljanju o ženskah, njihovi intimi, čustvih, bolečini, žalosti ter seveda sreči in veselju. Z njim so sodelujoče avtorice in avtorji zapisovali predvsem pesmi, ki odsevajo življenje v vsej raznolikosti. Izbrali smo mesec oktober, v  katerem po številnih državah sveta tečejo različne akcije ozaveščanja z namenom opozoriti na rak dojk, poudariti pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nenazadnje izraziti podporo vsem tistim, ki se jih je bolezen že dotaknila.

Med atoricami, katerih dela bodo objavljena v knjigi je tudi Andrejka Jereb.

sreda, 26. oktober 2011

Urška 2011

21. in 22. oktobra se je v Slovenj Gradcu dogajal festival mlade literature Urška.
Osrednji element je bila seveda šesterica Finalistov - „Uršljanov”: Nina Bizjak, Matej Cigale, Janez Grm, Janko Keček, Tatjana Knapp in Maja Turkovič. Po začetnem pozdravu so nas najprej dobili v roke Slovenjgraški srednješolci. Ker so bila srečanja ločena, ne morem veliko povedati o drugih. Začeli smo z literaturo, pisanjem in horoskopom, kasneje pa smo zatavali v nekoliko sproščenejše vode filmske produkcije. Kot je dolžnost starejšega, izkušenega moža, sem jim seveda moral ponuditi tudi nekaj življenjskih nasvetov. Nemara njihova profesorica ni preveč jezna? Z moje strani je bil pogovor zabaven in sproščen. Upam, da je bil prav tak tudi za poslušalce. Ti so me nagradili z risbami. Menda so imeli pripravljene tudi barvne ilustracije. Grešni kozel je bila avtorica, ki je zbolela. Če ji duša da, bi jih z veseljem videl.
Po štiri urnem premoru, program je očitno sestavljala oseba, ki je odgovorna tudi za urnike na fakulteti, je bil čas za predstavitev novih knjig, ki so jih izdali pri Mentorju. To sta bili Jedci lanskih zmagovalcev Urške Sergeja Harlamova in Pri mojstru na čaju, Gorana Gluvića. Poleg njiju je bil predstavljen tudi rezultat prevajalne šole JSKD, Ljubezenske in šaljive slike al fresco izpod peresa Jose Luis Alonso de Santos. S svoje strani sem bil presenečen nad maloštevilno udeležbo. Verjetno bodo avtorji deležni številčnejšega poslušalstva v domačem revirju. Opazil pa sem nekaj televizijskih kamer. Tako je vsaj v duhu predstavitev videl ves svet.
Ob sedmih se je začela osrednja prireditev. Finalisti smo se, vsaj kar se mojih oči tiče, dobro držali. Nihče ni kazal pravih znakov nervoze, kljub temu, da so nas poizkušali prepričati v to. Publike je bilo tu več. Pa tudi kamer. Zelo dobro.
O avtorjih se ni izgubljalo besed, saj smo tekmovali s svojimi deli. Za vsakega so njegovo delo najprej interpretirale plesalke. Sporočilnost njihovega plesa je presegala moj skromni razum. Morda sem bil na napačnem koncu dogajanja. Če si na odru, imaš gotovo drugačno sliko kakor gledalci. Priznam, da so me ob zvijanju teles bolele vse kosti. Sledila je interpretacija naših besedil. Pisatelji smo bili deležni vživete, skoraj zaigrane predstavitve. Pa tudi pesniki so imeli svojo. Izjema je bila Nina Bizjak, ki je zaradi svoje dvojne vloge (šola se v Slovenj Gradcu) interpretirala svoja besedila. Priznala je, da je v svojem ekshibicionističnem nastopu uživala. Upam, da jo bomo še videli na odru. Potem je, iz mojega zornega kota, prišlo do največje nepoštenosti na festivalu. Po eno delo vsakega pesnika je bilo uglasbeno! Mislim, da je podlo, da pesniki dobijo komad, prozaisti pa ne. Organizatorjem sporočam, da sem užaljen. Saj vem, da proze ne moreš uglasbiti, a to je slab izgovor.
Da bi vse skupaj še nekoliko zavlekli, so podelili nagrado za najboljšo samozaložniško knjigo. Ana Balantič je nagrado prejela za svojo spominsko prozo Moja Poletja, Dragomila Šeško pa za pesniško zbirko Krog.
Naslednji dan ... Ah, da seveda. Pozabil sem omeniti. Zmagovalec Urške je bil Janez Grm. „Veš, saj je tudi Koseski premagal Prešerna na vseh natečajih,” je smeje se pripomnila Tatjana Knapp, ko je zmagovalcu stisnila roko. Ta je bil nekoliko presenečen nad priznanjem. V roke so mu potisnili uokvirjeno grafiko lastovke. „Zmagal sem na Urški 2011. Dokaz? Lastovka..?” No, nekoliko se je potolažil, ko je bil obveščen, da se je pojavil na Odmevih. Čestitamo. Naslednji dan smo se soočili z našo selektorico, Vida Mokrin-Pauer. Srčno gospo. Upam, da je bilo njeno predavanje prisotnim zanimivo. Bilo je oddaljeno od običajne literarne delavnice, kolikor je le mogoče. Imel sem nekoliko smole, saj sem vse povedano že poznal. Tako nisem najboljši ocenjevalec, koliko so odnesli drugi poslušalci. Drugi del delavnice pa je bil posvečen navdihu, kjer smo imeli glavno besedo poslušalci.

četrtek, 20. oktober 2011

Skrajšano sporočilo JSKD - Dragica Breskvar

Jutri in pojutrišnjem (21. in 22. oktobra) bo v Slovenj Gradcu potekal zaključni del letošnjega festivala mlade literature Urška.
Med šestimi izbranimi avtorji je tudi član našega literarnega društva Matej Cigale. Obiščite Mentorjeve spletne strani (www.revijamentor.si), kjer so med drugim objavljene video predstavitve letošnjih uršljanov.
Na prireditvi bo nagrado za najboljšo samozaložniško knjigo, grafiko slikarja Karla Pečka, dobila Ana Balantič za spominsko prozo Moja poletja. Čestitke ustvarjalni članici našega društva.

Irena Cigale

sobota, 15. oktober 2011

Ob prireditvi za 36. srečanja reševalnih enot rudnikov Slovenije

Ob sprejemu organizacije 36. srečanja reševalnih enot rudnikov Slovenije smo se zavedali, da bo srečanje v Idriji tokrat zadnjič. Rudnik Idrija je namreč tik pred dokončno likvidacijo. Zato smo  želeli ustaljenemu programu dodati nekaj izvirnega,  nekaj zaradi česar bi se udeleženci zapomnili Idrijo. Takrat smo se spomnili na izredno lepo  prireditev Literarnega društva  RIS v prizivnici našega  Antonijevega rova. Naslovom Sprehod po živosrebrni Idriji je imela. Predlagali smo sodelovanje in ponovitev omenjenega recitala v okviru našega dvodnevnega programa. Pri organizaciji pa so nas vseskozi spremljali problemi, ki so zahtevali selitev programa v Cerkno. Spreminjali smo tudi datum srečanja in nazadnje so zaradi šolskih obveznosti v Ljubljani odpovedali sodelovanje člani Komornega sestava Godbenega društva Idrija. Zahvaljujem se Vam, ker ste se prilagajali in vztrajali. Splačalo se je. Ocena vseh prisotnih na prireditvi v Cerknem je bila  zelo pohvalna. Da so prisotni spremljali program se je pokazalo na koncu, ko so na pobudo glavnega republiškega rudarskega inšpektorja mag. Antona Planinca zapeli rudarsko pesem v zahvalo. Njegova misel, da je Idrija tudi po tem edinstvena, ker ima ustvarjalce, ki z velikim občutkom in ljubeznijo opisujejo rudarsko življenje v rudarski Idriji, so bile izrečene iz srca.

Vsem nastopajočim se v imenu Rudnika živega srebra Idrija, d.o,.o. – v likvidaciji zahvaljujem in se Vam  opravičujem za neljube zaplete, ki so spremljali priprave na prireditev.

                                                                                               Likvidacijski upravitelj:
                                                                                                           mag. Marko Cigale







V Cerknem smo sodelovali naslednji člani Literarnega društva RIS: Ana Balantič, Irena Cigale, Matej Cigale, Sabina Eržen, Ivanka Gantar, Dragica Gruden, Andra Jereb, Vladimir Kržišnik, Rafael Lapajne, Radica Pahor, Tomaž Pavšič, Manja Plešnar, Marta Šavli, Rafael Terpin in Slavica Uršič. Z nami je bila učenka Glasbene šole Cerkno Eva Novak.

sreda, 12. oktober 2011

LalaBajke

Z novembrom letos se bodo po krajšem odmoru zopet začele LalaBajke (www.senzorium.com) in sicer v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7 (www.trubarjevahisaliterature.si). Branja se bodo odvijala enkrat
mesečno, zadali pa smo si, da bo tokratni cikel zajemal dela mladih slovenskih avtorjev.
V sodelovanju z Mladinskim klubom Društva slovenskih pisateljev iščemo mlade (od 15 do 29 let), ki bi prispevali svoja avtorska dela, ki bodo vključena v program novega cikla LalaBajk.

 Vabimo vas, da nam pošljete že napisano zgodbo ali jo napišete prav za ta namen:
- zgodbo v prozni obliki, kjer je glavna tema VELIKODUŠNOST (posredno ali neposredno sporočilo oz. tematika);
- dolžina- cca 20 strani A5 (lahko je manj, več pa raje ne);
- prvi rok za oddajo zgodb/e (za prve LalaBajke, ki bodo v novembru) je 30. oktober 2011. O naslednjih rokih vas bomo obvestili, ko bodo ti znani;
- zgodbo pošljite na lalabajke@senzorium.com;
- poleg zgodbe je potrebno priložiti še kratko izjavo o avtorstvu in dovoljenje za uporabo zgodbe v namene projekta The Generosity Experience.

 Med prispelimi zgodbami bo tiste, ki bodo primerne za LalaBajke, izbrala vodja projekta za Slovenijo, režiserka in igralka Barbara Pia Jenič. V kolikor boste imeli željo, da bi svojo zgodbo sami tudi prebrali na samem dogodku, le-to navedite v mailu ob pošiljanju zgodbe.

ponedeljek, 10. oktober 2011

sobota, 08. oktober 2011

Literarna delavnica Lastnosti dobrega teksta pod vodstvom Cvetke Bevc

V jutro, ki ga je spremljal prvi letošnji sneg, sem se prebudila z glavobolom in bolečim trganjem v sklepih. Obležala bi, a me je vleklo na literarno delavnico gospe Cvetke Bevc.
Po izobrazbi je muzikologinja in diplomantka primerjalne književnosti. Je ustvarjalka glasbenih podob in izvirne glasbe radijskih iger, gledaliških predstav in filmov. Dolg bi bil seznam, če bi naštevala naslove proznih del za odrasle in otroke, pravljic in pesniških zbirk.
Občudujem njeno literarno ustvarjalnost in se sprašujem, kako lahko iz nekega preprostega »skvik« naredi nadvse globoko sporočilno zgodbo, ki ne pusti človeka hladnega, zahteva razmišljanje in iskanje svojih resnic.
Gospa Cvetka je že pred leti naredila name na podobni delavnici nepozaben vtis. Ne smem zamuditi ponovne priložnosti.
Zavedam se, da ne bom nikoli dosegla njene ravni, vem pa, da bodo avtoričina vedenja o lastnostih dobre literature zanimiva in koristna.
Ne motim se. Umetnica ni le izpolnila temveč tudi presegla moja pričakovanja. Vsakemu izmed udeležencev je svetovala, kako izboljšati pisanje. Še posebej so koristna njena priporočila za samopreverjanje svojih zapisov.
Delavnico sem po sedmih urah intenzivnega dela zapustila utrujena in hkrati zadovoljna, bogatejša, polna vtisov. V meni so že nastajali novi načrti.
Naša doslej najustvarjalnejša članica si je želela le malo več kritike. Res je. Negativna kritika nas nadgrajuje. Toda gospa Bevčeva je dober psiholog. Potrebujemo negativno in pozitivno kritiko.
V društvu prevladujemo ljubiteljski pisci brez velikih ambiciji. Za seboj želimo zapustiti le drobno sled sorodnikom, prijateljem, znancem. Pišemo z veseljem, po svojih najboljših sposobnostih in se zavedamo, da lahko pisanje izboljšamo. Bilo bi slabo ubijati to strast v nas.

Delavnice smo se udeležili:
Ana Balantič, Irena Cigale, Matej Cigale, Urška Čuk, Sabina Eržen, Andrejka Jereb, Vladimir Kržišnik, Rafael Lapajne, Manja Plešnar, Marta Šavli, Jelka Trček, Anka Vončina in Stanka Žitnik.




Slike poslala Ana Balantič

V imenu vseh se iz srca zahvaljujem gospe Cvetki Bevc in organizatorju JSKD OI Idrija za izjemno dobro delavnico. Želimo si podobnih srečanj.

Irena Cigale

sreda, 05. oktober 2011


Draga Sabina,

v posebno zadovoljstvo in čast nam je, da vam ob prejemu visoke občinske nagrade Občine Cerkno sežemo v roke, vas objamemo in vam iskreno čestitamo.

V vaš svet smo segli nevsiljivo, prijazno in popeljala ste nas v zgodbe svoje mladosti, v čas nesebičnega razdajanja mladim rodovom in kar nam je najdragocenejše v vaš bogat notranji svet. Za vse smo vam neizmerno hvaležni, zato si želimo, da bi še dolgo sopotnikovali skupaj.

Vaši zvesti prijatelji iz Literarnega društva Ris

torek, 27. september 2011

Literarna delavnica LASTNOSTI DOBREGA TEKSTA


JSKD OI Idrija in Literarno društvo Ris

razpisujeta  literarno delavnico


 LASTNOSTI DOBREGA TEKSTA


Delavnica bo potekala v soboto, 8. oktobra 2011 v Osnovni šoli Idrija v učilnici glasbenega pouka od 10. do 17. ure. Vhod v šolo bo iz zadnje strani. Delavnico bo vodila pesnica in pisateljica Cvetka Bevc. Zaželjeno je, da udeleženci svoje delo, ki bi ga na delavnici obravnavali, predhodno pošljejo mentorici na naslov cvetka.bevc@gmail.com
 
delavnica udeležencem ponuja:

- uvodni del s kratkim predavanjem o raziskovanju pisanja kratke zgodbe in pesmi

- pogovor o osnovnih ustvarjalnih postopkih, razjasnitev pojmov kot ideja, navdih, osnovna tema, glavni junak, simboli, metafore, abstraktna ideja in konkretna izpeljava, primeri iz literature  ipd.

- skupno raziskovanje: kako se izogniti klišejem in stereotipom

- predstavitve in analize posameznih prispevkov udeležencev

- praktične vaje iz področja kreativnega pisanja



INFORMATIVNI URNIK:      
Delavnica bo potekala v Osnovni šoli Idrija:
sobota, 8. oktobra                               10.00 - 17.00





PRIJAVE:
Delavnica je za člane Literarnega društva Ris brezplačna. Pisno ali elektronsko prijavo pošljite predsednici Literarnega društva Andri Jereb na naslov andra.jereb@siol.net ali na naslov JSKD, Lapajnetova 7, 5280 Idrija, oi.idrija@jskd.si, do 30. septembra 2011

       Število mest je omejeno na 15.


petek, 23. september 2011

Idrijske hiše Rafaela Terpina

Letošnej zgodnje poletje je razsvetlila težko pričakovana, v samozaložbi izdana monografija Rafaela Terpina Idrijske hiše. To monumentalno delo, ki ga je avtor pospremil med bralstvo kot »drobno brlivko«, ki naj Idrijčankam in Idrijčanom »sveti v kakšni zemeljski urici«, smo v Galeriji nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija predstavili v četrtek, 15. septembra 2011. Iz tridesetletne poglobljene raziskave – skiciranja, beleženja pripovedi, brskanja po številnih arhivih – se je v knjigo nanizalo 323 idrijskih stanovanjskih stavb na 423 risbah, v četrtkovi drobni večerni urici pa smo lahko izluščili le drobec. Naslovnica je dodeljena Likerjevi hiši v Prontu, eni »najznačilnejših in tudi najimenitnejših« idrijskih hiš, idejo knjige pa smo ilustrirali ob Ta starem farovžu, vsem znani pojavi ta starega placa, ki ji je nedavno nesrečno zgorelo ostrešje. Poimenovanja domov, številke hiš, italijanska in slovenska poimenovanja ulic, podatki o lastnikih hiš, o spremembah, posebnostih, prebivalcih hiš, neštete zanimivosti in še marsikaj je vpleteno v neprecenljivo draperijo idrijske stavbne in kulturne dediščine nasploh. Rafael Terpin – »zapisovalec te idrijske štorije, akademski slikar, rovtarski krajinar, planinec, amaterski botanik, kapljaš, sodelavec Idrijskih razgledov in Planinskega vestnika« in nenazadnje »lovilec šumov in svetlobe«, kot mu v filmu Klanec do doma pravi Aldo Kumar – je ob pobudi in spodbudi legendarnega Toneta Poženela ter z informacijami drugih pripovedovalcev s knjigo Idrijske hiše pozabi iztrgal podobo »bajtarskega« labirinta stare Idrije in življenja v njem, ob nekaterih hišnih številkah pa ustvaril cela rodbinska drevesa. Na likovnem ozadju šestih Terpinovih platen, ki jim ni mogel parirati nikakršen bučno-jesenski aranžma, se je hvaležno občinstvo v polni galeriji nad knjižnico dostojno poklonilo arhitekturno-literarni svetilki našega časa.

Milanka Trušnovec

četrtek, 22. september 2011

Vabljeni na odprtje slikarske razstave Sanje Rejc.

Sanja Rejc je pogosto sodelovala z našim društvom, zato vas vabimo na njeno razstavo:
 
Med BOLNE MUZE lahko stopite v petek, 23. septembra, ob 19. uri. Čakale vas bodo v Galeriji nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija. 
Avtorico oz. dela bo predstavil absolvent antropologije Jernej Rejc.

Razstavo si lahko ogledate do 7. oktobra 2011, vsak dan, med 16. in 19. uro.

nedelja, 18. september 2011

Spet se lahko pohvalimo z uspehi

Na literarnem natečaju KUD Cerkno z naslovom Nočni prigrizek je drugo mesto med prispelimi proznimi deli pripadlo SLAVICI URŠIČ, za kar ji iz srca čestitamo. V ožji krog so se uvrstili še 4 naši člani in sicer Irena Cigale in Ana Balantič za prozo ter Vladimir Kržišnik in Andrejka Jereb za poezijo. Uspehi so plod trdnega ustvarjalnega dela in prav je tako.
Prispevki bodo na ogled v Bevkovi knjižnici Cerkno, Slavičina zgodba z naslovom Bevkova bralna značka pa bo objavljena v Idrijskih novicah. 
 
Ob tej priložnosti bi rada v imenu vseh članov čestitala tudi Rafaelu Terpinu, ki je v četrtek ob moderatorstvu Milanke Trušnovec predstavil svojo obširno monografijo Idrijske hiše, v kateri je opisal zgodovino 323 hiš in se poglobil v njihovo dušo.

četrtek, 01. september 2011

Vtisi z literarne šole v Rogaški Slatini

Ne dobiš, kar želiš, dobiš, kar si
s temi besedami  Wayne Dyerja smo udeleženci literarne šole v organizaciji JSKD in revije Mentor - bilo nas je 13- začeli tridnevno literarno druženje in učenje v Rogaški Slatini. V ekstremno vročem brezzračnem vremenu smo ob skrbnem mentorstvu priznanih literarno publicističnih imen in ob budnem očesu gospe Dragice Breskvar intenzivno sledili tehnikam nastopanja v javnosti, se plemenitili ob predavateljski vnemi Davida Bedrača, Andreja Makuca in Marijana Pušavca ter se poglabljali v razmišljanja o tem, kaj je vrednost napisanega in kako jo doseči. Mentoricama Vidi Mokrin Pauer ter Cvetki Bevc gre vsa pohvala.
Vrhunec dogajanja za udeležence pa je bil obisk ptujskega festivala pesmi in vina, ki se je prav v teh dneh sklenil z nastopi domačih in tujih pesnikov. Pesniki, udeleženci literarne šole smo dobili priložnost predstaviti svojo poezijo na odprtem branju na Vrazovem trgu sredi Ptuja. Nastopilo nas je pet. Bil je enkraten občutek. Le škoda, da nismo ostali do večera, ko bi prisluhnili velikemu pesniškemu branju ob moderatorstvu Jelke Ciglenečki.
Sicer pa se je festivalsko dogajanje na Ptuju odvijalo tudi v drugačnih umetniških žanrih na različnih lokacijah in je trajalo ves teden.   
Omenjenega strokovnega izpopolnjevanja sva se udeležili Stanka Žitnik in Andrejka Jereb. 
Za POKUŠINO pošiljam humorno pesem z naslovom OGLEDALO, ki sem jo prebrala na Ptuju.

Tako je naneslo, da sem ogledalo.
Kakšna čast!
Ljubim se, ko me ponosljaš v notranjost.
Grenkočutne sladkosti me obhajajo.
Kako se svetijo meziva tvojih oblin!
Ovijem te okoli pasu,
v boke te stisnem,
vse vešče dvomov ti prepodim.
Včasih se želiš skriti,
a vedno znova te privlačim.
Zakaj bi te bilo strah?
Tvoj tolažnik sem,
ko sikajo črna žrela iz tvojih kožnih gub.
Moraš priznati, da imam smisel za finese.
Kako da ne opaziš, ko ti pomežiknem,
kadar imaš postrani kravato ali odpet šlic.
Namesto dobrohotnega otipa
mi nameniš zgrbljeno čelo
in prhneš izpod pleše,
da se ti stresejo podočnjaki.

Bedna kreatura sem,
če nihče ne vidi mojega obraza.
Dahni vame vsaj svoje ime.
 

ponedeljek, 29. avgust 2011

GORICA V VERZIH


ČITALNICA BABEL ORGANIZIRA PESNIŠKI NATEČAJ
GORICA V VERZIH
Trajanje: do 30. septembra


Zakaj 'Gorica v verzih'? Gre za natečaj poezije, s katerim želimo,
da MLADI IN MANJ MLADI pisci verzov
RAZMIŠLJAJO O SVOJEM MESTU,
GORICI.
Da ne bo pomote: ne govorimo le o Novi Gorici,
ampak se ŽELIMO osredotočiti na Gorico –
ENO MESTO,
tako ta del kot tisti drugi.
S tem natečajem želimo doseči
ZDRUŽITEV poetične moči vseh, ki v tem enem mestu živite. Iz vaših pesmi želimo izvedeti,
kaj za vas to mesto
POMENI, kaj vam predstavlja. Mogoče boste pisali o posebnem prostoru v tem mestu, ki je
za vas pomemben, mogoče o posebnem dogodku …
ODLOČITEV in navdih sta popolnoma v vašem peresu, edini pogoj je, da tema ostane
GORICA.

Svoje pesmi lahko pošljete do konca septembra na citalnicababel@mostovna.com. Omejite se na eno stran, in sicer zaradi preprostega razloga: Vse pesmi bodo ob ponovnem odprtju Čitalnice Babel in Mostovne v oktobru »razstavljene« v Čitalnici Babel. Prve tri pesmi v slovenskem in prve tri v italijanskem jeziku, ki bodo izbrane na podlagi izvirnosti in sporočilnosti, bodo nagrajene.

torek, 16. avgust 2011

Bolje pozno kot nikoli


LITERARNA ŠOLA JSKD 2011
Rogaška Slatina, Dijaški dom, 26.–28. avgust 2011







Literarna šola JSKD, tradicionalna izobraževalna oblika, ki jo pripravljamo že več kot tri desetletja, je namenjena širokemu krogu ljubiteljev literature – tistim, ki se z njo ukvarjajo poklicno (učitelji – mentorji šolskih glasil, literarnih krožkov, bralnih značk; šolski in splošni knjižničarji in bibliotekarji), in literarnim ustvarjalcem vseh generacij.

PROGRAM
Letošnjo šolo smo posvetili naslednjim temam: avtorski interpretaciji umetniških besedil (zakaj in kako predstavljati (svojo) literaturo, da bosta obe umetnosti v užitek vsem; predavanje in delavnice bo vodila Vida Mokrin Pauer), še vedno (pre)malo znanima slovenskima pisateljicama Ljubi Prenner in Almi Karlin (prvo bo predstavil Andrej Makuc, drugo pa Marijan Pušavec) in najnovejši slovenski poeziji pesniške generacije, rojene po letu 1970 (David Bedrač). Ob tem bo potekala tudi literarna delavnica (vodila jo bo Cvetka Bevc), vsi udeleženci pa bodo imeli priložnost nastopiti tudi na literarnem maratonu revije Mentor na Dnevih poezije in vina na Ptuju (organiziran prevoz iz Rogaške Slatine). Literarni gost bo Goran Gluvić, ki mu je pred kratkim izšla nova knjiga refleksij o literarnem ustvarjanju z naslovom Z mojstrom na čaju (JSKD, zbirka Mentorjevi priročniki, Ljubljana, 2011).

STROŠKI
Šolnina znaša 40 evrov. Sklad bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Šolnino je treba poravnati pred začetkom seminarja. Prijavnica je nepreklicna, šolnino povrnemo le na podlagi zdravniškega spričevala.

BIVANJE IN PREHRANA
Sobe in prehrano smo rezervirali v Dijaškem domu Rogaška Slatina, kjer stane polni penzion 30 evrov na dan (bivanje in prehrana skupaj znašata 60 evrov – brez sobotnega kosila!).

PRIJAVE IN INFORMACIJE
Prijavnice sprejemamo do 18. avgusta 2011 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za literarno šolo). Spletne strani: www.revijamentor.si, www.jskd.si (literatura), e-pošta dragica.breskvar@jskd.si, tel. 01 2410 500 (Franci Cotman) ali 01 2410 516 (Dragica Breskvar).


Vodja seminarja
Dragica Breskvar, prof., samostojna svetovalka JSKD za literarno dejavnost in urednica revije Mentor

Gostiteljica
Leonida Došler, koordinatorka OI JSKD Rogaška Slatina






PREDAVATELJI IN MENTORJI

VIDA MOKRIN PAUER, pesnica in pisateljica za odrasle in otroke; izdala šestnajst knjig in nekaj zgoščenk; nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado; univ. diplomi iz primerjalne književnosti in bibliotekarstva. Vodi literarne delavnice za odrasle in otroke.

CVETKA BEVC, literarna ustvarjalka in glasbenica; na Filozofski fakulteti v Ljubljani končala študij muzikologije in primerjalne književnosti; piše poezijo, prozo in dramska besedila pa tudi učbenike za glasbeno vzgojo.

ANDREJ MAKUC, pisatelj, urednik, esejist, profesor slovenskega jezika in književnosti na slovenjegraški gimnaziji, piše prozo in dramska besedila; izdal več knjig: Oči (finalist za nagrado večernica), Norci, Šolniški kruh, Antigonce ali Klijini oključki …

MARIJAN PUŠAVEC, komparativist in slovenist, pisatelj, avtor knjig Zbiralec nasmehov ter Niklas in Petra Bermudtzky, bibliotekar, zaposlen v Osrednji knjižnici Celje, urednik za literaturo pri reviji Mentor, avtor zasnove spletnega portala o Almi M. Karlin.

DAVID BEDRAČ, profesor slovenščine, član uredniškega odbora revije Mentor, kritik in esejist, avtor pesniških zbirk Neskončnost, Poezija pomolov, Pesmi iz šipe, . Izdal je tudi zbirko otroških pesmi, slikanico Pesniška hiša, in priročnik o pesnjenju z naslovom Brez uteži.

GORAN GLUVIĆ, pisatelj, pesnik dramatik (izdal štiri zbirke poezij, osemnajst knjig proze, veliko dram in radijskih iger – skoraj trideset izvedb); leta 2005 mu je JSKD izdal prvo knjigo refleksij o umetniškem ustvarjanju Mala šo(a)la kreativnega pisanja, leta 2011 pa še drugo knjigo Z mojstrom na čaju.