Letošnej zgodnje poletje je razsvetlila težko pričakovana, v samozaložbi izdana monografija Rafaela Terpina Idrijske hiše. To monumentalno delo, ki ga je avtor pospremil med bralstvo kot »drobno brlivko«, ki naj Idrijčankam in Idrijčanom »sveti v kakšni zemeljski urici«, smo v Galeriji nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija predstavili v četrtek, 15. septembra 2011. Iz tridesetletne poglobljene raziskave – skiciranja, beleženja pripovedi, brskanja po številnih arhivih – se je v knjigo nanizalo 323 idrijskih stanovanjskih stavb na 423 risbah, v četrtkovi drobni večerni urici pa smo lahko izluščili le drobec. Naslovnica je dodeljena Likerjevi hiši v Prontu, eni »najznačilnejših in tudi najimenitnejših« idrijskih hiš, idejo knjige pa smo ilustrirali ob Ta starem farovžu, vsem znani pojavi ta starega placa, ki ji je nedavno nesrečno zgorelo ostrešje. Poimenovanja domov, številke hiš, italijanska in slovenska poimenovanja ulic, podatki o lastnikih hiš, o spremembah, posebnostih, prebivalcih hiš, neštete zanimivosti in še marsikaj je vpleteno v neprecenljivo draperijo idrijske stavbne in kulturne dediščine nasploh. Rafael Terpin – »zapisovalec te idrijske štorije, akademski slikar, rovtarski krajinar, planinec, amaterski botanik, kapljaš, sodelavec Idrijskih razgledov in Planinskega vestnika« in nenazadnje »lovilec šumov in svetlobe«, kot mu v filmu Klanec do doma pravi Aldo Kumar – je ob pobudi in spodbudi legendarnega Toneta Poženela ter z informacijami drugih pripovedovalcev s knjigo Idrijske hiše pozabi iztrgal podobo »bajtarskega« labirinta stare Idrije in življenja v njem, ob nekaterih hišnih številkah pa ustvaril cela rodbinska drevesa. Na likovnem ozadju šestih Terpinovih platen, ki jim ni mogel parirati nikakršen bučno-jesenski aranžma, se je hvaležno občinstvo v polni galeriji nad knjižnico dostojno poklonilo arhitekturno-literarni svetilki našega časa.
Milanka Trušnovec
Ni komentarjev:
Objavite komentar