nedelja, 19. februar 2017

Predstavili smo nov zbornik

Bil je spet en lep kulturni večer, ki smo ga skupaj s Filatelističnim društvom Idrija oblikovali člani društva RIS. Izdali smo že osmi zbornik Zaris v čas. V njem so zbrana literarna dela članov, njihovih sopotnikov in mladih piscev, sodelujočih na literarnem natečaju z naslovom: Sprejemam, ustvarjam, zapuščam.

Svoje zapise iz zbornika smo prebirali: Alenka Mihorič, Sabina Eržen, Dare Likar, Vid Prezelj, Ivana Gantar, Tilen Klinc in Ana Balantič. Z glasbenimi vložki so sodelovali učenci Glasbene šole Idrija.

Naj ponovim uvodne besede voditeljice večera Sanje Rejc:

"Pred tednom dni smo obeležili slovenski kulturni praznik in s to prireditvijo se tudi mi pridružujemo proslavljanju in se poklanjamo kulturi in umetnosti. Poklonili se bomo tudi dolgi tradiciji ustvarjanja in neodvisnega mišljenje na Idrijskem. Kaplje – so nedvomno ime, ki je zaznamovalo kulturno in politično življenje v Idriji. S filatelističnim obeležjem bomo nocoj dodali še eno kapljico v morje spomina na neke druge burne čase.
Lansko okroglo (50.) obletnico prve številke revije Kaplje so se odločili obeležiti tudi idrijski filatelisti. To so seveda storili skozi medij, ki jim je najbolj blizu – poštne vrednotnice. Tako so v društvu pripravili osebno znamko in pisemsko ovojnico, ki obe nosita podobo naslovnice revije Kaplje. Avtor le-te je arhitekt Milan Božič, z njegovim privoljenjem pa je znamko in ovojnico oblikoval predsednik FD Idrija Franci Jereb. Podobo kot tretji element zaokroži poštni žig; avtor je idrijski slikar Nande Rupnik."

Takole pa se mi je zapisalo, ko sem zbornik oblikovala in uredila:

Letos stopamo z zbornikom Zaris v čas 2016 na travnike, košenice, na obrobja gozdov. A kaj bomo tam iskali? Cvetje, kako romantično, čeprav je doba romantike v umetnosti že davno mimo, pa še vedno umetniki, esteti in predvsem pisci, z besedo potrjujejo moč neslutene lepote, ki nam jo ustvarja narava. Zakaj pa ne?

Prav cvetje je tisto, ki odgrne zaveso malodušja in spregovori o krogotoku življenja, od odmrtja v ponovno rojstvo. V cvetu je simbolika veselja, žalosti, z njim lahko komuniciramo. Iz njega veje neobremenjenost, sproščenost, v njem zaznamo srečo, ko razdaja samo sebe in ne zahteva vračila. Je vedno odprto za vse in enako do vseh. Je neslišno, a dovolj sporočilno glasno, da v nas zbudi najčistejša čustva. Ob njegovi mirnosti, preprostosti, se človek notranje pomladi. Čeprav nam krhkost cveta daje občutek minljivosti, se prav z njim dotaknemo večnosti. Zato je kot simbol ljubezni povezan z vero, miti in čaščenjem v vseh civilizacijah. Naj bo vdolben v kamen, les, izvezen na svilo, naslikan na platno, razprostrt po travniškem prtu ... Ob pogledu na tak cvet nam postane svet drugačen, mehkejši, predvsem pa bolj naš.

Članica literarnega društva RIS Alenka Mihorič nam je poklonila nekaj svojih fotografij cvetja, ki je značilno za naše kraje. Te fotografije so letos rdeča nit, ki v zborniku povezuje prispevke članov in sopotnikov literarnega društva RIS.

Vsem sodelujočim se društvo RIS zahvaljujemo za sodelovanje, posebno gospe Milanki Trušnovec, direktorici Mestne knjižne in čitalnice Idrija, za gostoljubje v njihovih prostorih.

Ana Balantič











ponedeljek, 13. februar 2017

Literarna delavnica RIS

11. februarja 2017 smo se v prostorih Doma upokojencev v Idriji srečali člani RIS-a Jože Brenčič, Ana Balantič, Vladimir Kržišnik, Ana Manfreda, Anka Vončina, Alenka Mihorič, Milan Jež in predsednica Ivana Gantar. Delavnici, ki ga je organiziralo literarno društvo RIS, sta se pridružili še kandidatki za članstvo Tanja Ocelić in Dragana Marošević .

Voditeljica literarne delavnice gospa Dragica Vesković je vodila srečanje na inovativen in zanimiv način. Ure srečanja (od 9.00 do 17.00) so minile hitro, kot bi mignil. Še takrat, ko je gospa Vesković skupini želela dovoliti odmor, se nobeden ni dvignil od mize in pogovor se je nadaljeval. Beseda je tekla o rezultatih ustvarjanja sodelujočih v zadnjem letu, o bojaznih, skrbeh in težavah piscev, skupaj smo analizirali pesmi in prozo, ki so jo za potrebe delavnice gospe Dragici Vesković poslali sodelujoči literati. Postavljali smo si vprašanja o izviru ideje posamezne stvaritve, o dosežku določenega dela, kakor tudi o najslabšem členu v njem.

Ocene sodelujočih in voditeljice delavnice so bile zelo stroge in neprizanesljive, čeprav je bil vsak avtor tudi pohvaljen vsaj za eno dobro pesem ali delček proznega prispevka in s tem dobil vsaj nekaj vetra v svoja jadra.

Čeprav smo slabe kritike nekateri sprejemali bolj kislih obrazov, smo bili po premisleku zadovoljni, saj smo se zavedli svojih napak in prejeli za delo v prihodnje kup koristnih nasvetov.

Z besedami smo se dotaknili tudi trenutnega stanja kulture v naši družbi, izrazili smo zadovoljstvo z izborom letošnjih Prešernovih nagrajencev, prebirali smo literaturo slovenskih in slovaških priznanih piscev, posebne pozornosti pa je bil deležen lanski Nobelov nagrajenec za literaturo, ameriški pop pevec Bob Dylan. Brali smo njegove pesmi v prevodu Mateja Krajnca in bili navdušeni.

Na našem srečanju je bilo tako dobro poskrbljeno za začimbe duševni hrani, za telesno pa je z dobro joto, ocvirkovka in kompotom poskrbela restavracija Doma upokojencev Idrija.

Veselimo se že naslednjega srečanja z gospo Vesković naslednje leto.

Milan Jež

torek, 7. februar 2017