sobota, 27. oktober 2012


V A B I L O


Ukvarjanje z besedo je lepo početje, je kot slikanje pokrajine življenja, kot sestavljanje kamenčkov misli v mozaik. S tem mozaikom tlakujemo pot, nekdo avtocesto, nekdo spet skromno stezico. In steza me je pripeljala do majhne postaje. Do praznika. In praznike rad delim s prijatelji.


Vabim vse ljubitelje pisane besede, prijetnega kulturnega druženja in vse, ki jih zanima, kakšne barve in podobe sem vtkal v svojo novo zbirko zgodb …

na predstavitev nove knjige Dareta Likarja


F A C A



Predstavitev bo potekala v prostorih idrijske galerije dne 15.11.2012 ob 18. Uri.

nedelja, 14. oktober 2012

PROSTOR IN ČAS

Delavnica bo potekala v soboto, 27. oktobra 2012 v Osnovni šoli Idrija od 10. do 17. ure. Vhod v šolo
bo iz zadnje strani.
Delavnico bosta vodila Patricija Dodič - poezija in Tomaž Mahkovic - proza in haikuji.
Zaželjeno je, da udeleženci svoje delo, ki bi ga na delavnici obravnavali, predhodno pošljejo
mentorjema na naslov magickarizma@gmail.com ter tudi na naslov jskd, da bomo lahko pripravili
kopije za vse udeležence.

Celotno vabilo in prijavnica

Literarno branje ob 140 letnici DSP

3. oktobra 2012 so po desetih krajih v Sloveniji v živo počastili 140 letnico delovanja Društva slovenskih pisateljev. Enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti kot organizator je k sodelovanju povabilo tudi naše društvo. S svojimi deli so se predstavile Ana Balantič, Anka Vončina, Alenka Mihorič in Andrejka Jereb. Častni gost DSP je bil Vlado Žabot, ki je v pozdravnem nagovoru spregovoril o pomenu in poslanstvu te stanovske organizacije, potem pa prebral odlomek iz svoje pesnitve, napisane v laškem enajstercu. Družiti se in se medsebojno plemenititi, rasti v kvaliteti in se spojiti z bralci, je pravzaprav poslanstvo literarnih društev, to in zavest o pripadnosti našemu klenemu narodu in njegovemu kulturnemu bogastvu so bile strnjene misli vseh sodelujočih in so prepričale tudi maloštevilne poslušalce v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija.  


Andrejka Jereb


Predstavitev prvenca Irene Cigale

No pa smo dočakali še eno literarno delo. Ponosni smo na našo Ireno Cigale, ki je izdala svojo prvo knjigo Jaz Borut. Ob tej priložnosti Ireni iz srca čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih izdaj.

Dovolite, da strnem nekaj vtisov s torkove slovesne predstavitve:
V torek 9. oktobra 2012 je Mestno knjižnico in čitalnico v Idriji  napolnilo lepo število obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti naši članici Ireni Cigale ob izidu njene prve knjige z naslovom Jaz Borut. Delo je zbirka zgodb, v katerih je glavni junak Irenin vnuk Borut. Avtorica, natančna opazovalka in zapisovalka je vsebino dogajanj črpala iz vsakdanjega doživljajskega sveta svojega vnuka, ki ga je spremljala od tretjega leta dalje pa vse do vstopa v šolo. Zgodbe so zabavne, domišljijsko pretehtane in berljive in kot take prepričljive in iskrene. Skoznje je čutiti avtoričino neznansko ljubezen do otroka in prav zaradi tople iskrenosti je knjiga velikega pomena tako za odraslega bralca kot tudi za mlade bralce.
Knjigo je izvrstno likovno opremil Gregor Koželj, risbice je prispeval tudi sam Borut, oblikovala jo je Mojca Tronkar, Matej Cigale jo je tehnično uredil, založila pa Založba Bogataj.

Andrejka Jereb

BORUT se nam je predstavil  
 
   Člani RIS a imamo glede nekaterih stvari pa res srečo. Poleg tega, da uspevamo držati kontinuiteto in ne popuščamo v svoji ustvarjalnosti in kulturnih aktivnostih, smo skupaj zbrani zelo različni ljudje. Bolje bi bilo mogoče reči, da smo se v društvu našli literati, ki delamo zelo različne stvari.
   Kako zelo poseben rezultat lahko da  unikatna kombinacija odnosa med babico in vnukom in na drugi strani zmožnost, spretnost, talent ta odnos opisati na žlahten in zelo originalen način, to smo preteklo sredo spoznali v idrijski knjižnici. Pod oboki kulturnega hrama nam je svojo knjigo predstavila naša članica Irena Cigale. Knjiga s pomenljivim naslovom »Jaz, Borut« je svojo prijazno popotnico med bralce doživela na zelo prijeten, svečan način. Predstavila nam jo je seveda avtorica, skupaj z soustvarjalci in založnikom D.Bogatajem.
   Svoj izjemen prispevek knjigi je lepo opisal ilustrator Gregor Koželj. S svojimi živahnimi miniaturami je bralcu že prej kot se spusti na potep med vesele fantkove prigode, nakazal živahnost in radoživost Borutovih dogodivščin. Res, knjiga je tako z vsebino, kot s celostno podobo izdelek na zelo visokem nivoju.
   Seveda smo prisluhnili tudi kratkim odlomkom iz zgodb, ki so po večini napisane v prvi osebi, oziroma iz perspektiva malega, navihanega naslovnega junaka. Nekaj vrstic za pokušino sta nam tako prebrali sama avtorica, v pomoč pa ji je bila Andrejka Jereb, ki je prispevala tudi komentar na Irenino delo.
   Skratka, prepričan sem, da je nova Irenina in naša knjiga lep dosežek in še en pomemben kamenček  v mozaiku lokalne in širše ljubiteljske kulture, ki ga vsak posebej in skupaj po svojih najboljših močeh sestavljamo.
   Avtorici in vsem njenim soustvarjalcem pa še enkrat vse čestitke skupaj z željo, da bi njen Borut našel pot med čimveč bralcev in da bi ji bile njene muze s svojimi navdihi enako naklonjene še naprej.

Dare Likar


sreda, 10. oktober 2012

Komentar Milene Miklavčič

Vesela sem, da je poletja konec, da je prišla jesen, ki s seboj prinaša različne kulturne dogodke, katere sem v dolgih mesecih brezdelja in počitka zelo pogrešala.

S knjigo ''Ženske'' sem v sezoni 2011-2012 imela 69 predstavitev, kar je za nekatere nenavadno visoka številka, meni osebno pa pomeni 69 užitkov ob druženju z bralci, pogovoru z njimi. Klepeti so se običajno zavlekli pozno v večer, a nič ne de: vsi, ki so vztrajali, so ostajali prostovoljno.

S tretjim ponatisom Žensk sem že 10. septembra pričela nov krog obiskov. Obiskala sem knjižnico v Trebnjem, kjer me je – med prisotnimi- prijetno presenetila naša pisateljska kolegica Marinka Marija Miklič iz Novega mesta.

Na dolenjski konec sem se vnovič vrnila čez dober teden, 19. 9., ko sem se odzvala vabilu prijaznega knjižničarja Matije v Sevnici. Zaradi zvitega gležnja ga ni bilo v službi, sva se pa srečala malo kasneje na radiu Študent, kjer so me mladi poskušali spraviti v zadrego za mikrofonom.

20. september je obarvalo srečanje z bralci v knjižnici v Slovenski Bistrici. Poznate Metko Lampreht, članico Mariborskega literarnega društva? Po dolgem času sva se vnovič videli.

V poznih večernih urah sem nadaljevala pot proti Murski Soboti, na tridnevno srečanje mladinskih pisateljev, ki je potekalo pod okriljem Založbe Franc-Franc. Nepozabna srečanja- nepozabna doživetja. Vsem, tudi Feriju Lainščku, od srca hvala.

Tokratne Murske Sobote ne bom nikoli pozabila, kajti prav tam in nikjer drugje sem izvedela za eno najlepših novic:starejši sin & snaha sta prišla na vrsto za posvojitev. Tako sem že štirinajst dni babica dvema fantoma: prvi, ki je naš že 15 mesecev, in drugi, ki se nam je na sveže pridružil.

25. septembra me je GPS pripeljal do Šentjurja pri Celju. Prvič v življenju sem obiskala to mesto. Literarno srečanje v knjižnici je bilo v dopoldanskem času, pa zato ni bilo nič manj obiskovalcev.

Oktober se je začel z obiskom Mestne knjižnice v Ljubljani, jutri, v četrtek, 11. oktobra, pa se nadaljuje v Radljah ob Dravi.

Nasploh je bilo letošnje leto bogato z vsem, kar je najboljše. V maju 2012 sem prejela prvo nagrado na literarnem natečaju Literarnega društva Reciklaža. Komisija, pod vodstvom pisateljice Aksinije Kermauner, je bila povsem soglasna, da je zgodba Plašč- najboljša.

 

Na literarnem natečaju DPM Beltinci, pa so – pod vodstvom pesnika Roberta Titan-Felixa - prav tako soglasno postavili na prvo mesto pesem Mesena večerja.

 

Na mednarodnem literarnem natečaju v Schwanenstadtu v Avstriji ( skupaj z ilustratorko Tatjano Filipič ) sem v juniju 2012, v močni konkurenci prejela posebno omembo žirije za knjigo Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?.


Milena


Marta Šavli: ROMANJE (I)zbrano delo

Romam skozi čas.
Skozi mesta in vasi.
Ne revna, ne bogata.
Le ljubezen nosim s seboj.
Ljudje me začudeno gledajo in
s prestom kažejo za menoj.
Ni mi mar.
Nekaj posebnega sem.
Že od nekdaj.
Marti sta za letošnji 60. rojstni dan zbrala in uredila poezijo in prozo hčerka Daniela in njen mož Jure Preglau. Izjemno lepa knjiga je natisnjena le v manjšem številu izvodov. Mislim, da si lepšega darila ne bi mogel želeti noben literat. Izbor je skrben, vsaka beseda odraža Martino široko srce.
 

Moja(Anina) poletja na Skomarju

Skomarska hiša na Zreškem Pohorju je namenjena kulturi. Kakšne lepe številke so mi bile tokrat namenjene, ko me je KUD VLADKO MOHORIČ ZREČE povabilo na 111 literarni večer. Na 28., ki je bil 27. 9. leta 2003. sem sodelovala prvič. Natanko po 9. letih in dveh dneh sem se 29. 9.  2012. predstavila že tretjič, tokrat s  knjigo Moja poletja, ki je stara natanko 2 leti. Ob 19. uri je padel prvi kader literarnega večera. Kakšna pravljična števila!
Majda Labotar, voditeljica prireditve, jim je v več kot dvestoletni leseni kmečki hiši, s skrbno izbranim besedilom dodala še mističen pridih.   
Včasih je družina zvečer posedla okoli peči, pod bogkovim kotom za mizo pa so jim vandrovci, ki so se potikali po svetu in vedeli mnogo tega, pripovedovali zgodbe. Odprta usta in duše so srkala vase nenavadnosti.
Nič drugače ni bilo ta večer. S prijateljico Francko Čuk, članico Zelenih oblakov iz Logatca, sva nekaj tistega, kar v sebi nosi moja knjiga pod budnim očesom Njega nad sabo, prebirali številnim poslušalcem, veliko sem jih videla prvič, ki so se stiskali, seveda času primerno še k hladni peči in onim lepo posedenim po izbi. Le tu in tam je zmotil tišino kakšen nasmeh, vzdih in sramežljiv poteg pod vekami.  
Franckina vnukinja Klara Štempihar na saksofonu in njen brat Oskar na frulici pa sta z glasbeno nitko šivala naše besede.
Svoje je na koncu dodal tudi Martin Mrzdovnik, krivec, da še vedno živijo Skomarski večeri,  ki nas je popeljal skozi zgodovino društva in hiše. Zaobšel ni niti Pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika in dodal:
"Naša Ana Balantič mu je čisto podobna. Kot je on, tudi ona povsod raznaša svoje pesmi in ne neha s pisanjem. Zdaj ti pa že lahko rečem naša?" me je pobožal z besedami. Po 16. letih prihajanja na ta del Pohorja. Sem že verjetno res njihova.
Ne smem pozabiti tradicionalnega tretjega dela večera, ki se je tokrat zavlekel že proti enajsti uri. On nad nami je takrat verjetno zamižal, ko je Martinova žena bliskovito pospravila z mize vso literaturo in jo zamenjala za kulinarično bogastvo. Najprej je pečena svinjska glava izgubila svojo slastno privlačnost, počasi tudi ostale sladkosti, le jeziki so pridobili na kakovosti, za kar je skrbel rujni Štajerc.
Tiste iz oddaljene Primorske nas je potem sprejela k nočnemu počitku kar Arbajterjeva hiša gostoljubja.
Pa nasvidenje prijazno Zreško Pohorje do naslednjega večera, ki bo že čez en mesec.
Vaša ANA  BALANTIČ 
Metki Lampret pa hvala za naslov mojega večera:
IZIDOR, OVČICE, PESMI IN ZGODBE

Več slik na Anini Spletni strani Modra Srebrnina

sobota, 06. oktober 2012

Branja Marte Šavli

Branje
DU-Podbrdo

V torek, 11.9. sem bila povabljena v DU-Podbrdo, kjer sem oskrbovancem brala.
Prebrala sem nekaj pesmi in nekaj svojih kratkih zgodbic, ki sem jih naslovila »Drobtinice«.
Del drobtinic opisuje mojo mladost, del pa zgodbe iz moje službe.
Ker sem opravljala delo negovalke v domu, so tem zgodbicam oskrbovanci še posebno pozorno prisluhnili.
Na koncu smo z pomočjo prostovoljk, ki obiskujejo oskrbovance
še zapeli.
V zahvalo sem prejela šopek rožic, ki so delo njihovih marljivih rok.




Vas Bača pri Podbrdu

V nedeljo, 26.9. je v vasici Bača pri Podbrdu društvo »Baška dediščina« odkrilo pomnik hribovskim materam. Sliko, iz peska je naredila slikarka Stanka Golob.
Po odkritju je sledil kulturni program, v katerem sem tudi sama sodelovala z črtico »Žuljave dlani na kraški zemlji.«



MARTA ŠAVLI

sreda, 03. oktober 2012

Kako so se zadnjo nedeljo v septembru muzale glasbene in literarne muze

Kako se v pustem nedeljskem popoldnevu kratkočasiti , so se spraševali obiskovalci Turistične kmetije Na ravan pod Bevkovim vrhom na Cerkljanskem, spraševali pa so se tudi organizatorji tega popoldneva, idrijski društvi Glasbene Muze in Literarno društvo Ris.

Ob prijaznem nudenju gostoljubja družine Demšar, ki slovi po izdelavi prvovrstnih sirov in drugih mlečnih izdelkov, je stekel literarno glasbeni show z naslovom Pogledi z griča. Recital je bil načrtovan že pred štirinajstimi dnevi, a so ga prireditelji zaradi nujne zadržanosti gostiteljev morali preložiti. Zato pa je to zadnjo septembrsko nedeljo kmetija zadihala v pravem prijateljskem ozračju. Izpod prstov mladih domačink Mance in Ane Marije pod mentorskim vodstvom pianistke Maje Tajnšek je donela klavirska glasba, iz grl sta se razlegla glasova Mateje Kunstek in Aleša Magajne, ki sta ob klavirski spremljavi profesorice Maje nostalgično pričarala nekaj domala pozabljenih slovenskih narodnih pesmi, vsemu pa je čar dodala še mama Katica, dosedanja gospodarica kmetije, z recitacijo Prešernove pesmi Glosa. Scenarij recitala in voditeljstvo sta zasluga Mateja Cigale, svoja besedila pa so prispevali še Sabina Eržen, Slavica Uršič, Irena Cigale, Marta Šavli, Ivanka Gantar in Andrejka Jereb. Popoldne torej, ki se je izrisalo v prisrčno druženje in povezanost med domačini, obiskovalci in nastopajočimi.
Literarno društvo Ris s tem dogodkom začenja jesensko-zimsko obdobje predstavitev svoje ustvarjalnosti. Že v sredo 3. oktobra 2012 se bodo v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija z novejšimi deli predstavile štiri njegove članice. Organizator tega večera JSKD enota Idrija je ob praznovanju 140. obletnice ustanovitve Društva slovenskih pisateljev in pesnikov v goste povabil slovenskega pisatelja Vlada Žabota. V torek 9. oktobra 2012 pa bo v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija predstavitev prvenca Irene Cigale z naslovom Jaz Borut. Knjiga je zbirka kratkih zgodb o dogodivščinah in odraščanju avtoričinega vnuka.
Andrejka Jereb