sreda, 25. februar 2015

​Tudi čipka je poezija​ ali Poezija v slikah


Vsakdo med nami je enkratno in neponovljivo bitje. Zdi pa se, da se jih v Ani Balantič skriva cela množica. Ob neki priložnosti je zapisala o sebi: "Sem kot čebula, ki se "maji". Tistih "omajkov" ni, da bi jih zavrgla, ampak jih nizam v marjetkaste venčke. Kar tako, zase, za dolgčas, pa tudi za vse druge." In likovna priloga pričujoče pesniške zbirke sodi med enega teh "omajkov", ki jih je Ana namenila tudi nam.
Je pesnica in pisateljica, literarna ustvarjalka - s tankočutnim posluhom za lepoto, strast, bolečino ... V njej je neizmerno bogastvo občutij, vedenj in znanj: želi in zmore jih deliti z nami, ki jo obkrožamo  vsak dan ali le priložnostno. In klekljarsko slikarstvo, slike v klekljani tehniki ali slike iz "cvirna", kot so jih nekateri že poimenovali, je nekaj, kar nam je nedolgo tega prvič na novo pokazala, nekaj, s čimer je ponovno razkrila eno od svojih spretnosti, enega od ustvarjalnih talentov.
(Odlomek spremne besede, Ivane Leskovec)

Mesto, z vsem svojim življenjem, sesipanjem in ponovnim pomladnim rojstvom, reka, vrbe igrajo na harfi njenih valov, pa vendarle prostor njenega bivanja in bivanja ljudi, ki so njen svet: otroka, ki je šel po svoje, mater in očeta, drugih, ki osmišljajo njeno bivanje. En krog se sklepa in začenja nov.
Vse to in mojstrstvo jezika je razlog, da pesmi Ane Balantič beremo, beremo in jih znova beremo.  Da v njih prepoznamo sami sebe, svojo sleherniško zgodbo, svoj utrip telesa, v katerem sta duh in srce prepletena v eno.
(Odlomek spremne besede Ivane Slamič)

Torej, dragi ljubitelji literature Ane Balantič, njena nova knjiga je sedaj pred nami. Poezija v slikah je delo s katerim se je pesnica zlila v knjigo, se secirala do te mere, da vam priporočam pesmi na ogled in slike v branje.
Ne, moj zadnji stavek ni pomota! V rokah namreč držim nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi literarnemu umetniku.
(Zapisala Ivana Gantar)





nedelja, 8. februar 2015

RIS na obisku

Kulturni praznik ob pesmi in besedi je bil naslov literarnega večera v Medgeneracijske centru DU Idrija, s katerim so literati Literarnega društva RIS s svojo kapljico kulture razveselili varovance. Z domiselnim scenarijem Dareta Likarja in emocijami ki jih oživi lepa beseda so z narečnimi zgodbami risali nasmeh na ustnice Ana Balantič, Slavica Uršič, Radica Pahor, Sabina Eržen in Ivana Gantar. Toplina, ki jo prinese lepa beseda in narodna glasba, sta ponovno dokazali, da se srce ne stara, saj so starostniki ob prijetni glasbi celo zaplesali. Pridite spet so bile njihove besede ob slovesu.
Foto: Vinko Tavčar
Zapisala: Ivana Gantar





petek, 6. februar 2015

Zbornik ZARIS V ČAS 2014



Kot vsako leto v tem času, se pravi enkrat okoli slovenskega kulturnega praznika, je tudi letos luč sveta ugledal zbornik idrijskih literatov. Knjiga, ki so v njej objavljeni lanski prispevki kar šestindvajsetih članov, je vsako leto nekakšen vrhunec, oziroma eden najpomembnejših projektov društva. Zgodbe in pesmi, ki so jih za knjigo grafično in tehnično obdelale naše članice, lektorirala pa prof. Ivana Slamič, zapolnjujejo kar 225 strani.
Letošnji zbornik je poseben tudi zaradi ilustracij našega pokojnega člana Franca Grudna iz Trebuše. Njegovi mostovi povezujejo zgodbe in poezijo od začetka do konca knjige in prijetno zaokrožajo celo obliko.
Zbornik so literati predstavili v sredo, 4. Februarja v prostorih idrijske knjižnice. Za povezovanje in sam scenarij je poskrbela Sanja Rejc, nekateri člani so prebrali odlomke iz knjige. Glasbeno spremljavo so prispevale mlade citrarke iz glasbene šole.
Prijetna prireditev in nova, še po svežem tisku dišeča knjiga je še enkrat dokaz, da v RIS-u počnemo prave stvari. Ob klepetu po sami predstavi in ob zakuski, ki nam jo je pripravila predsednica društva, smo nedvomno zaključili, da bomo delali še naprej.
Zbornik ZARIS V ČAS 2014 pa vabi med svoje strani vse, ki jih zanima kaj so nam v preteklem letu prinesli naši navdihi.