petek, 29. november 2013

Zrele poti je Rafka Terpina



Zrele poti je Rafko Terpin poimenoval svojo novo knjižno pridobitev. V zelo zabavnem, ravno prav dolgem pogovoru, ki ga je zelo lepo vodila Milanka Trušnovec, prav tako kot Rafko članica RIS-a, sicer ni želel eksplicitno razložiti, kako je prišel do tega naslova in kaj je želel z njim povedati. To, kot še marsikateri detajl iz knjige, pušča bralcu in njegovi lastni razlagi. Seveda pa z zrelimi potmi namiguje na to, da so mu te steze, kotički, neznani prostorčki, blizu že zelo veliko let. Nekateri se v njegovih petsto opisanih pohodih tudi ponavljajo. Nikakor pa niso dvakrat isti, kot po besedah avtorja kar zajetne, kvalitetno oblikovane knjige, v naravi nikoli ni nič dvakrat enako. Podobo, barve in doživljanje vedno znova in vedno drugače riše letni čas, vremenske razmere in lastno razpoloženje.
Predvsem pa velja poudariti, da gre za natančnega in neutrudnega opazovalca, ki kot akademski slikar, krajinar in kolorist, poleg svojega razkošnega znanja, premore močan, neutruden občutek za naravo, tako za njeno robato in neprekosljivo moč, kot tudi za najmanjše detajle v obliki komaj opaznega življenja.
Svoje mnogotere izlete večinoma po bližnjih, manj znanih hribih opisuje tako, da bralec ne dvomi v iskrenost doživljanja, kot nam ga podaja. Poetično, poglobljeno in natančno riše svoje poti. Seveda bo lahko tu in tam kak planinec njegov zapis uporabil kot vodnik za svoj turo, vendar to zagotovo ni bil Terpinov glavni namen.
V polni idrijski galeriji smo preživeli lep, poučen in sproščen večer. Našemu članu ob novi izdaji iskreno čestitamo in mu želimo uspešno delo ter veliko lepih poti še vnaprej.



Napisal: Dare Likar

Foto: Anka Vončina

Kako pa v RISu Primorci beremo

Naj se še tako vrtimo okoli nasilja, to ostaja, je bilo in bo. Zato tudi mi Primorci, ki skozi leto pridno prebiramo raznovrstno slovensko literaturo ne moremo mimo tega problema. Vsaka povest, roman ali pesem ima vtkano tudi nit, ki se ji reče žalost, trpljenje, izkoriščanje. Če se pisatelju slučajno zapiše preveč sreče v knjigo, pravimo, da je patetična, neresnična, mlačna, plod njegovih neuresničenih sanj. Bralne brbončice se napihnejo samo ob grozljivkah. Te dni se na spletu vrti zgodba o nasilju nad našim pesnikom in pisateljem Kajetanom Kovičem, drugim še živečim od znane četverice v Pesmih štirih.    
Ob letošnjem zaključku Primorci beremo, smo se soočili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, predavateljico, publicistko, pisateljico in humanitarno delavko, predvsem pa nekdanjo vrhovno državno tožilko, ki je pred devetimi leti, vseskozi soočena z nasiljem v družinah, ustanovila Beli obroč Slovenije. Je ženska z občutkom za pravičnost in pravi, da je bila že od nekdaj posebna.  V mestni galeriji med slikami idrijskih motivov letošnjega Bienala slikarjev amaterjev, smo se v petek 22. novembra predali njenemu zvenečemu glasu, ki še kako kliče po strpnosti, dobroti ... Njeno priznanje o nemoči celotne organizacije vsem prizadetim nuditi pomoč, zavetje, pravico, nas je presunila. Ni denarja, sodni mlini prepočasni. Med drugim pa jim čas kradejo še ljudje, ki bi se pravdali za vsako figo, že zaradi sosedove smreke, ki zakriva pogled na dvorišče tretjega soseda, zaradi preglasnih zvonov, zaradi mladega para, ki ne more ukrotiti joka otroka, ki zjutraj noče v vrtec in ga je polna ulica, zaradi ...  
Pred nami je razgrnila smisel svojega početja in nam dala misliti. V podporo žrtvam nasilja se je tudi tokrat odpovedala honorarju in letošnjim bralcem je podarila eno od štirih izdanih knjig Živi in pusti živeti, v kateri je zbrala kolumne, ki so se nabirale devet let odkar obstaja Beli obroč.
Da smo tudi v našem RISu bralno navdušeni, pove že udeležba štirih članic Sabine Eržen, Anke Vončina, Slavice Uršič in Ane Balantič.  Novica, da je Daretova Faca najbolj brana v letošnjem letu v idrijski knjižnici in da je prišlo priporočilo za njeno umestitev na seznam od ene Primorskih knjižnic, je tudi dovolj zgovoren dokaz kakšne potenciale imamo v društvu.

Napisala: Ana Balantič

ponedeljek, 25. november 2013

Vabilo

Mestna knjižnica
Idrija

vabi na predstavitev nove knjige
 

RAFAELA  TERPINA

ZRELE POTI

(500 popotnih zapisov z gričev, hribov in gora).

 
Knjigo  ZRELE  POTI bosta predstavila avtor Rafael Terpin
 in mag. Milanka Trušnovec. 

 
Vabljeni v galerijo nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija, v torek, 26. novembra 2013, ob 18. uri.

sobota, 23. november 2013

42. literarni natečaj revije MLADIKA

 

  1. Revija Mladika razpisuje XLII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
  1. Na razpolago so sledeče denarne nagrade

    PROZA
    prva nagrada 500 €
    druga nagrada 300 €
    tretja nagrada 250 €

    PESMI
    prva nagrada 300 €
    druga nagrada 150 €
    tretja nagrada 100 €

  1. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2013. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com
  1. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
  1. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovem dnevu – na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2013. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.

Rokopisov ne vračamo!


Posredovala: Dragica Čuk Novak

petek, 22. november 2013

Spomini na moj prvi šolski dan

Spomini na prvi šolski dan so nekaj posebnega. Še posebej, ko smo prvič prestopili prag osnovne šole.
Kakšni spomini vas vežejo na prvi šolski dan?
Svoje prispevke ( v obliki črtice, eseja, proze, poezije) nam pošljite do 30.11.2013 na naslov: vladka@ventilatorbesed.com

Prispevki naj ne obsegajo dolžine dveh tipkanih strani.
Kvalitetni prispevki bodo objavljeni v spletni reviji  www.ventilatorbesed.com reviji za kulturo, vzgojo in izobraževanje.
Najboljši trije prispevki bodo nagrajeni s knjižnimi novitetami naše založbe.
Ventilator besed, literarni natečaj KAKŠNI SPOMINI VAS VEŽEJO NA PRVI ŠOLSKI DAN, vodita Vladimira Rejc in Dunja
Krajnc.
Veliko literarne ustvarjalnosti in navdiha, drage bralke, dragi bralci!

Posredovala: Dragica Čuk Novak

Prvi natečaj – odprt do 30. novembra 2013

Manjkajoče poglavje, ki povezuje knjigi
Prekletstvo družine LeRoy in Nevesta grofa Ewiga
To je natečaj za vse tiste, ki imate bujno domišljijo in ste že prebrali knjigo Prekletstvo družine LeRoy ali jo boste prebrali do konca tega natečaja.
Sedaj, ko ste za pokušino spoznali kako se je nadaljevala Brigitina zgodba, vas vabim, da napišete kako so se prepletala življenja Brigite, Liama in Nine v času od zaključka knjige Prekletstvo družine LeRoy do začetka knjige Nevesta grofa Ewiga.
Besedilo naj ne bo daljše od treh strani formata A4 (pisava Arial, velikost 12) oziroma od 6000 do 8000 znakov. Lahko pišete o celotnem vmesnem obdobju, lahko o samo enem skupnem dogodku v tem času, ki jih je povezal, ipd. Vse je prepuščeno vam in vaši domišljiji.
S sodelovanjem na tem nagradnem natečaju dovoljujete objavo imena in uporabo prijavljenega besedila na tej in na Facebook strani.
Svoje izdelke prijavite na natečaj tako, da jih pošljete v elektronski obliki na naslov Natecaj@KsenijaYoderBatic.si najkasneje do 30. novembra 2013.
Nagrajenci bodo razglašeni v ponedeljek, 16. decembra 2013.
Pritožba na izbor ni mogoča. Nagrade ni mogoče zamenjati za denar ali za katero koli drugo nagrado.
VABLJENI K USTVARJANJU!
3 najbolj ustvarjalne in originalne natečajnike čakajo naslednje nagrade:
1.
Postal boš eden izmed stranskih junakov knjige Jantarjev ujetnik (delovni naslov nadaljevanja knjige Nevesta grofa Ewiga).
Kaj to pomeni? Preko Skype-a (vikend, 30 min) bova skupaj določila ime (lahko tvoje ali pa drugo ustrezno ime po tvoji izbiri), osebnostne in vizualne lastnosti ter ozadje tvojega junaka, ki bo igral manjšo stransko vlogo v knjigi Jantarjev ujetnik.
Vrednost nagrade: neprecenljiva.
2.
Prejel boš knjigo Prekletstvo družine LeRoy s podpisom ali, po želji, s posvetilom avtorice v vrednosti 24,99 EUR.
3.
Prejel boš broško po izbiri iz serije brošk Prekletstvo družine LeRoy v vrednosti 16,65 EUR.
Dodatna nagrada za sodelovanje:
Izmed vseh, ki boste sodelovali v kateremkoli izmed treh natečajev, bomo 27. decembra 2013 izžrebali tudi enega srečneža ali srečnico, ki bo prejel najnovejšo bralno napravo Kindle Paperwhite v vrednosti 139 USD.

Če boš s svojimi prispevki sodeloval na dveh ali vseh treh natečajih (ne glede na število poslanih prispevkov za posamezen natečaj), bo tvoje ime 2x oziroma 3x v bobnu za Kindle Paperwhite.


Posredovala: Dragica Čuk Novak

sreda, 20. november 2013

Nedelja 17. novembra 2013 literarna delavnica društva RIS v osnovni šoli Idrija.

Tisti, ki rabimo še veliko pik na i v našem pisanju, smo se, tokrat že drugič srečali s Cvetko Bevc, pisateljico, pesnico, scenaristko in muziologinja. Sama pravi, da je multipraktik.
Ker nikoli ne bomo imeli niti približno vsega tega kar imajo s svojo kilometrino mentorji, so še kako dobrodošla taka srečanja.
Kaj pa je sedem ur napenjanja možganov. Saj nas je neumorna mentorica z nauki, zanimivimi nasveti, praktičnimi vajami in izčiščevanjem naših besedil, ves čas držala v pripravljenosti. V naše glave se je nateklo toliko napotkov, da bo doma popravkov in obdelovanja že zapisanega za malo morje. Seveda za tiste, ki smo njeno kritiko vzeli za sveto. Kajpak za to, saj bodo oni naši prvi bralci. In pisati za bralca takega in drugačnega zahteva samodisciplino in samokritiko, ki ti jo lahko vcepi samo dober mentor, če ga hočeš upoštevati. Da pa je ta dober, zaznaš po tem, da ti upa skritizirati, zate tako v nebo vpijoče in oh in sploh odlično besedilo, v katerem se kopaš predno stopiš pred obličje strogega sodnika.
Udeleženci literarne delavnice smo bili: Radica Pahor, Slavica Uršič, Ivana Gantar, Manja Plešnar, Alenka Mihorič, Danaja in Kristina Lampe, Vladimir Kržišnik in Ana Balantič.

Dan prej, v soboto, 16. novembra, smo se na povabilo JSKD Tolmin Vladimir Kržišnik, Alenka Mihorič, Ana Balantič, Lilijana Homovec in člani posoško-beneško-rezijanskega lit. društva PO BE RE udeležili literarne delavnice v predverju tamkajšnje kinodvorane. Z mentorjem Davidom Bandljem, pesnikom, literarnim zgodovinarjem, zborovodjem in profesorjem na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici smo pilili svoje literarne prispevke.

ponedeljek, 18. november 2013

V zavetju besede 2013

Drugi vikend v novembru je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z območno izpostavo Ljutomer v Mali Nedelji potekalo državno srečanje literatov seniorjev V zavetju besede. Srečanja se je udeležilo osem izbranih avtorjev finalistov po izboru državnega selektorja Zorana Pevca.


Zoran Pevec, pesnik, kritik, esejist, urednik, je med besedili 29 nominiranih avtorjev iz 6 regijskih srečanj izbral osem finalistov, in sicer: Ljudmilo Conradi iz Celja, Ivanko Kostantino iz Šempasa, Murko Kristan iz Ljubljane, Mileno Miklavčič iz Žirov, ki je obenem tudi članica RIS- a, Rudija Mlinarja iz Brežic, Vesno Šare iz Kopra, Rosvito Švajgeriz Maribora in Štefana Titana iz Tišine.



Državno srečanje se je začelo že v petek z literarnim večerom in s predstavitvijo vsestranske umetnice, Maje Gal Štromar. Majo smo spoznali kot svetovljanko, ki se najpogosteje pojavlja kot gledališka in filmska igralka, redno piše dramska besedila za gledališče in radio, je avtorica treh romanov in štirih pesniških zbirk, izdala je monodramo in otroško knjigo Črkolandija, obenem pa je tudi prevajalka. Na literarnem branju so predstavili njeni dve izdani knjigi: avtobiografski roman Misli name, ko ti je lepo.

V popoldanskem času je sledila delavnica s finalisti srečanja, kjer so s pomočjo državnega selektorja Zorana Pevca prebrali svoja besedila in jih tudi izboljšali. Odlomke proznih del in pesmi izbranih avtorjev so poslušalci spoznali ob predstavitvi letošnjega zbornika z besedili vseh nominiranih avtorjev z naslovom V zavetju besede 2013. Poleg literarnih besedil so v njem objavljena razmišljanja o pogojih, delu, poročilu in izboru  vseh osmih letošnjih regijskih strokovnih spremljevalcev (Goran GluvićMarica ŠkorjanecMarjan PungartnikDavid BedračPatricija Dodič,Tomaž MahkovicLela B. NjatinAna Porenta).

Zoran Pevec je v svojem uvodniku po izboru finalistov zapisal, da je bila »letošnja bera poslanih prispevkov obsežna in prav gotovo je bilo področnim selektorjem težko izbrati najboljše izmed njih. In podobno zahtevno je bilo od 29 področnih avtoric in avtorjev izbrati osem finalistov. Ker književnost ni športna disciplina, pa četudi v književnosti prijajo nagrade, se mi zdi pomembno, da seniorska srečanja v finalu niso zasnovana kot tekma za zmagovalko/zmagovalca, temveč da gre za dogodek enakih med enakimi. Z veseljem in zanimanjem ugotavljam, da so izbrani zapisi precej enakovredni glede na kakovost tako upovedanega kot tudi glede na vse zakonitosti, ki jih dobra literatura potrebuje. Zato sem prepričan, da so tokratni finalisti že v bližini uveljavljenih avtorjev, ki se dobro zavedajo, da je za pisanje književnosti pomembno literarno znanje in teorija ob seveda določeni meri nadarjenosti«.

Sobotni večer in nedeljsko dopoldne sta minila v gostoljubnem sprejemu ljutomerske območne izpostave  JSKD in njene vodje Mire Rebernik Žižek, ki je minil kot preplet literarne ustvarjalnosti, slovenske tradicije in prijetnega ambienta.

petek, 15. november 2013

AirBeletrina po enoletnem premoru ponovno razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo!

Vsak avtor/avtorica sme sodelovati le z eno (1) izvirno in še neobjavljeno kratko zgodbo. Natipkana naj bo v pisavi Times New Roman, v velikosti 12 ter z medvrstičnim razmikom 1,5. Dolžina zgodb naj ne presega 12.000 znakov. Besedila, ki ne bodo zadostila navedenim kriterijem, bodo žal izločena.

Zgodbo podpišite samo s šifro in ne z imenom in priimkom. V štirih (4) izvodih jo pošljite z navadno pošto na naslov: Študentska založba, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, s pripisom AIRBELETRININ NATEČAJ. Besedilu priložite zaprto ovojnico, na kateri je zapisana šifra, v notranjosti pa naj bodo vaši podatki (obvezno: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov).

Zadnji rok za oddajo zgodb je 27. 11. 2013.

Žirija bo izbrala pet (5) finalnih zgodb. V petek, 13. decembra 2013, bomo na svečanem literarnem dogodku razglasili zmagovalca/zmagovalko.

Avtor/ica najboljše zgodbe bo nagrajen/a z objavo na prenovljeni strani AirBeletrine ter s 300 evri.

Žirijo bo sestavljalo uredništvo AirBeletrine (Manca G. Renko, Aljoša Harlamov, Matjaž Juren Zaza, Katja Perat). Žirija si pridržuje pravico, da ne podeli nagrade, če je nobena zgodba ne bo prepričala. V primeru, da nas bo navdušilo več zgodb, se bomo s posameznimi avtorji/avtoricami dogovorili za (honorirano) objavo.

Posredovala: Dragica Čuk-Novak

petek, 01. november 2013

Predstavitev Anine pete knjige - Odrezana sreča




Še na nobeno knjigo nisem tako težko čakala kot ravno na to, zadnjo, ki jo je napisala Ana Balantič. Iz različnih pogovorov, ki sva jih imeli še v času rojevanja le-te, sem sklepala, da povsem naključno piševa o podobnih stvareh, le da je ona dala svojim usodam prava imena in priimke. Moje zgodbe, ki so se - v nasprotju z Aninimi - skrile v anonimnosti, pa so prav zategadelj, če ponovim za Ivano Slamičevo, precej bolj ''grozne'' kot te v Odrezani sreči.
Povsem človeško je, da me je zato zelo radovedno zanimalo, kako daleč si je Ana drznila stopiti in koliko intimnega in ''prepovedanega''se bo bralcem ponudilo iz njenih zapisov.
Veselilo me je, ker se je Ana oprla na ustno izročilo, ki ga marsikdaj boleče pogrešam tudi pri uradnih raziskovalcih naše preteklosti. Nek povprečen bralec, ki mu ni toliko mar za strogo postavljene letnice, se bo ob Aninem pisanju navdušeno zakopal med strani, kajti iz zgodb bo o zgodovini Idrije razbral dosti več, kot iz kakšnih drugih, zgolj suhoparnih podatkov.
V pesmi, ki jo je dodala nekje proti koncu knjige, je zapisala, da ''za človekom pa je vedno sled''. Globoko se strinjam s to mislijo, še toliko bolj, ker so junaki iz knjige zaživeli tudi pred mojimi očmi!
Tako kot v Žireh, tako tudi v Idriji med ljudmi živijo zgodbe, ki so se vrsto let prenašale iz roda v rod, žal je prav zadnje čase takšnih (če izvzamem Ano), ki bi se jim zdelo vredno, da jim prisluhnejo, vedno manj. Mladi so pogosto prepričani, da je vse, kar je kaj vrednega, že ''itak na internetu'', bližnji pa so prenašalce zgodb običajno že siti, saj so njihova pripovedovanja slišali več kot neštetokrat.
Prav zaradi copy-paste-ov je marsikateri sodoben človek - v nasprotju z Ano, postal len in zanikrn, saj se mu zdi škoda časa sedeti in poslušati, nakar slišano še prenašati na papir (ekran).
Družine (kraji, narodi…), ki nimajo zgodb, so pusti in prazni, kot da ne bi imeli preteklosti, duše. Slovenci smo sploh znani po tem, da bi lastne prednike najraje očistili vseh grehov ter jih zavili v celofan. Kot da včasih niso lezli pod tuje rjuhe, preklinjali, varali, sovražili …
Ponekod se ljudje bojijo, češ, kaj bodo pa rekli naši zanamci, če bodo slišali, da so bili tisti pred nami tudi faulasti.
Nič hudega, verjemite, če so bili ''vseh muh polni''!
Zavedati se moramo, da je novodobni rek, ki pravi, da ''pridne punce nikoli ne pridejo v nebesa'', še kako resničen tudi v prenesenem pomenu:če bi bili predniki zgolj in samo pozitivni in takšni, brez napak, potem bi bilo pisanje o njihovem življenju nadvse pusto in dolgočasno.
Idrija, ki so ji s tistim nagravžno in skrajno brezosebno preurejenim glavnim trgom nekako odvzeli obraz, se mi zdi, da ga z Anino knjigo ponovno dobiva nazaj. Če ne drugače, pa vsaj po intimni plati.
Morda bodo občinski uradniki kdaj zmogli toliko poguma in bodo med dolgočasnim tlakom posadili kakšno drevo, dodali klop'ce in srčno si želim, da bi na njih Idrijčani posedali z Anino knjigo, ter si predstavljali glavne junake, ki oživijo in se ponovno znajdejo med ozkimi uličicami in visokimi hišami s svojimi bremeni, usodami in prekletstvi.
Mimogrede: zlata vreden je tudi narečni seznam, ki ga je dodala knjigi, v njem je moč najti besede, ki jih sodobne generacije skorajda ne poznajo več.
Naj za konec dodam še nekaj besed o literarnem večeru v knjižnici, ki še zdaleč ni bil ''klasičen'', kakršnih smo navajeni. Voditeljica večera Ivana Slamič, ki je bila obenem tudi lektorica in recenzorka knjige, mu je dodala žmohtnost in globino, ki jo ob takšnih priložnostih strašno pogrešamo.
Anino pisanje nam je položila v dlani, srce in ušesa na način, da smo zadrževali dih, kajti vse, kar je bilo povedano, je imelo smisel, obenem pa je bilo tudi sladko vabilo tistim, ki knjige še niso prebrali, naj to nemudoma storijo.
Še misel za konec: knjige, kot je Anina, ki so na nek način tudi domoznanske, bi morale imeti v slovenski literaturi posebno, bolj odmevno in spoštovano mesto. Rojevajo se sicer domala povsod - od Prekmurja do Obale -, a žal, pogosto le v samozaložništvu. Bojim se, da se tisti, ki se do njih obnašajo mačehovsko, sploh ne zavedajo, da so te knjige večne, ker so - pa naj obračamo misel kakorkoli že - del nas, naše preteklosti, za katero ni nujno, da jo ravno ljubimo, prav pa je, da se - če nam je gradivo že na voljo - z njo seznanjamo in jo globoko spoštujemo. Kajti le na tak način - preko entuziastov Aninega kova - bo zavedanje, da so bili tudi predniki iz mesa in krvi, z vrlinami in napakami, dalo našemu bivanju tod in sedaj, povsem drug pomen, zlasti pa bolj prizemljen.

Napisala: Milena Miklavčič
Slike: Vladimir Kržišnik