Zrele poti je Rafko Terpin poimenoval svojo novo knjižno pridobitev. V zelo zabavnem, ravno prav dolgem pogovoru, ki ga je zelo lepo vodila Milanka Trušnovec, prav tako kot Rafko članica RIS-a, sicer ni želel eksplicitno razložiti, kako je prišel do tega naslova in kaj je želel z njim povedati. To, kot še marsikateri detajl iz knjige, pušča bralcu in njegovi lastni razlagi. Seveda pa z zrelimi potmi namiguje na to, da so mu te steze, kotički, neznani prostorčki, blizu že zelo veliko let. Nekateri se v njegovih petsto opisanih pohodih tudi ponavljajo. Nikakor pa niso dvakrat isti, kot po besedah avtorja kar zajetne, kvalitetno oblikovane knjige, v naravi nikoli ni nič dvakrat enako. Podobo, barve in doživljanje vedno znova in vedno drugače riše letni čas, vremenske razmere in lastno razpoloženje.
Predvsem pa velja poudariti, da gre za
natančnega in neutrudnega opazovalca, ki kot akademski slikar,
krajinar in kolorist, poleg svojega razkošnega znanja, premore
močan, neutruden občutek za naravo, tako za njeno robato in
neprekosljivo moč, kot tudi za najmanjše detajle v obliki komaj
opaznega življenja.
Svoje mnogotere izlete večinoma po
bližnjih, manj znanih hribih opisuje tako, da bralec ne dvomi v
iskrenost doživljanja, kot nam ga podaja. Poetično, poglobljeno in
natančno riše svoje poti. Seveda bo lahko tu in tam kak planinec
njegov zapis uporabil kot vodnik za svoj turo, vendar to zagotovo ni
bil Terpinov glavni namen.
V polni idrijski galeriji smo preživeli
lep, poučen in sproščen večer. Našemu članu ob novi izdaji
iskreno čestitamo in mu želimo uspešno delo ter veliko lepih poti
še vnaprej.
Napisal: Dare Likar
Foto: Anka Vončina
Rafko, čestitke! Škoda, da me je višja sila tiščala v posteljo. Se mi zdi, da sem zamudila neponovljiv večer.
OdgovoriIzbrišiSkratka, hvala ti za knjigo, ki je nam in zanamcem veliko darilo.
Moj poklon!
Če je kaj vredno prebrati, je Rafkovo knjigo brez dvoma.
OdgovoriIzbrišiToplo vam knjigo Zrele poti priporočam. Vsak bo v njej našel nekaj zase. Ljubitelj literature, narave, posebno cvetja, ...
OdgovoriIzbrišiOpisi so izjemni. Mogoče je bilo le tako, kot je delal Rafko. V hribih z beležko v rokah. Jezikovno dovršeno. Neverjeten besedni zaklad. Sopomenk toliko, da bi se lahko lotil tovrstnega slovarja, ki bi nam bil v veliko pomoč.
Verjamem, da bo mnogim, ki tega ne obvladamo tako dobro, pomagal odpreti oči za lepote narave, pogovora z njo in prinašanje sreče v naša srca. Nekateri boste pogosteje nabrusili pete in se odpravili po Rafkovih poteh.
Bližajo se zimski dnevi, morda bo pokrajino prekrila debela odeja snega. Mi bomo sedeli za "zapečkom" in vidali pomladno prebujanje, prve cvetice, čutili toploto sonca. Mogoče se bomo znašli v jesenskih pisanih barvah in videli vse odtenke Rafkove vijolične.
Zares. Po dolgem času sem prebrala nekaj tako imenitnega, da me je mikalo izpisati nekatere besedne zveze.
Irena