Na povabilo Društva
Baška dediščina iz Podbrda, smo
se Ris – ovci še zadnjikrat v tem letu odpravili podarjat naše besede ljubiteljem književnosti. Tokrat po vijugasti
in slabo urejeni poti, ki jo je spremljalo močno deževje, v čudovito a malce
divjo Baško grapo.
Na cilju sta nas prisrčno sprejeli organizatorici
Alenka in
Olga Zgaga. Iskrile so se nam oči
ob ponovnem snidenju z našo članico
Marto
Šavli. Prav ona je dala pobudo za srečanje. Prijetna nekdanja
velika izba Jakovkne hiše nas je
razvedrila, ogrela in posrkala vase.
V trepetu prazničnih
želja smo poimenovali svoja branja pesmi in proze. Trepetalo je praznično
vzdušje, pisane lučke in svečke. . . Ne pa mi. Odpadle so vse zavore, ki včasih
spremljajo naše nastope.
Avtorska dela so se prepletala z glasbo učencev Glasbene šole Tolmin. Nastopili so: Janja Trojer – flavta, Neža Bizalj – violina, Jana Štenkler – flavta, Marko Trojer – violončelo in Hana Bizalj – flavta.
Našemu društvu sta se pridružili vnukinji predsednice Ivane Gantar, učenki Osnovne šole Idrija, Danaja Lampe in Kristina Neli Lampe, ki sta z babico odigrali nekaj krajših
prizorov.
Svoja avtorska dela smo
brali:
Alenka Mihorič, Andrejka Jereb,
Anka Vončina, Irena Cigale, Ivana Gantar, Manja Plešnar, Marta Šavli in
Sabina Eržen.
Slavica Uršič in
Rafael
Lapajne nista mogla priti. Njuni besedili so brali drugi.
Prireditev je obogatila razstava
izdelkov iz keramike, ki jih je oblikoval Dejan Žabar.
Po končanem programu so nas prireditelji obdarili in
pogostili.
Nismo mogli dolgo kramljati. Reke so zaradi močnega deževja
hitro naraščale. Čakala nas je dolga pot. Nekatere vse tja do Ljubljane in
Medvod.
Irena Cigale
Fotografije sta prispevala Cveto Zgaga in Marko Cigale.