sobota, 29. december 2012

Daretov literarni večer

Ko Dare spusti svojega literarnega duha iz "steklenice", takoj vsi pričakujemo nekaj lepega, nekaj z vonjem po domačnosti.
Skratka Dare je mojster proze, v kateri odkriva in kaže s prstom na napake, zaradi katerih je družba pristala na tleh.
 
Da Dare za literarne večere ne potrebuje literaturi "posvečenih" prostorov je dokazal v četrtek 27.12. v prepolnem Baru Kuncl v Sp.Idriji, kjer ga s svojo prisotnostjo vidno razveseli celo znani pisatelj Tomaž Kosmač.
 
Za ravno pravšnjo mero nežnosti je poskrbela brhka Sabina Carli, ki je izmenoma  in zelo čutno interpretirala zgodbe avtorja.
Po zaključku uradnega literarnega večera je v baru  odmevala pesem vse do polnoči. Dare in Boris, sicer tudi člana glasbene skupine Staro vino sta oblčinstvo razgrela do te mere, da je nekaj parov celo zaplesalo.
 
Zapisal Vinko Tavčar

sreda, 26. december 2012

Nagrada Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo 2013

Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj za nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev v (morebitni) navzočnosti predsednika Republike Slovenije, ministra za kulturo in drugih uglednih gostov na slovesnem odprtju 18. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani. Nagrajeno zgodbo in šest nominiranih besedil bo objavila revija Sodobnost. Poslana besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki želijo sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljena besedila v treh izvodih najpozneje do 10. marca 2013 na naslov:
Društvo slovenskih pisateljev
(za nagrado SDK)
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana.
Besedilu naj v posebni zaprti ovojnici (označeni z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, lahko tudi elektronski naslov.

nedelja, 16. december 2012

V trepetu prazničnih želja




Na povabilo Društva Baška dediščina iz Podbrda, smo se Ris – ovci še zadnjikrat v tem letu odpravili podarjat naše besede ljubiteljem književnosti. Tokrat po vijugasti in slabo urejeni poti, ki jo je spremljalo močno deževje, v čudovito a malce divjo Baško grapo.
Na cilju sta nas prisrčno sprejeli organizatorici Alenka in Olga Zgaga. Iskrile so se nam oči  ob ponovnem snidenju z našo članico Marto Šavli. Prav ona je dala pobudo za srečanje. Prijetna nekdanja velika izba Jakovkne hiše nas je razvedrila, ogrela in posrkala vase.



V trepetu prazničnih želja smo poimenovali svoja branja pesmi in proze. Trepetalo je praznično vzdušje, pisane lučke in svečke. . . Ne pa mi. Odpadle so vse zavore, ki včasih spremljajo naše nastope.
Avtorska dela so se prepletala z glasbo učencev Glasbene šole Tolmin. Nastopili so: Janja Trojer – flavta, Neža Bizalj – violina, Jana Štenkler – flavta, Marko Trojer – violončelo in Hana Bizalj – flavta.







Našemu društvu sta se pridružili vnukinji predsednice Ivane Gantar,  učenki Osnovne šole Idrija, Danaja Lampe in Kristina Neli Lampe, ki sta z babico odigrali nekaj krajših prizorov.




Svoja avtorska dela smo brali: Alenka Mihorič, Andrejka Jereb, Anka Vončina, Irena Cigale, Ivana Gantar, Manja Plešnar, Marta Šavli in Sabina Eržen. Slavica Uršič in Rafael Lapajne nista mogla priti. Njuni besedili so brali drugi.
Prireditev je obogatila razstava izdelkov iz keramike, ki jih je oblikoval Dejan Žabar.
Po končanem programu so nas prireditelji obdarili in pogostili.
Nismo mogli dolgo kramljati. Reke so zaradi močnega deževja hitro naraščale. Čakala nas je dolga pot. Nekatere vse tja do Ljubljane in Medvod.




Irena Cigale   

Fotografije sta prispevala Cveto Zgaga in Marko Cigale.

petek, 14. december 2012

četrtek, 13. december 2012

Vabilo Podbrdo - V trepetu prazničnih želja (Društvo Baška dedičina in Literarno društvo Ris Idrija)

DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA

in
Literarno društvo RIS Idrija 
vabita
v soboto, 15. 12. 2012 ob 16. uri
v Jakovkno hišo v Podbrdu

na literarno branje
V TREPETU PRAZNIČNIH ŽELJA 

Sodelovali bodo tudi:

učenci Glasbene šole Tolmin
in
Dejan Žabar z razstavo izdelkov iz  keramike

Informacije: 041 601 248

ponedeljek, 10. december 2012

Gostovanje KUD Glasbene muze in Literarnega društva RIS na posestvu Pule

V nedeljo 9.12.2012 smo se člani našega društva skupaj s prijatelji iz KUD Glasbene muze podali na pot in se ustavili na posestvu Pule, blizu Trebelnega pri Mokronogu. Ob poti nas je spremljal svež,  popolnoma bel sneg in tudi pogled na s soncem obsijane in zasnežene dolenjske griče je napolnjeval naša srca z lepoto čarnega dne. Že samo to je bilo vredno obiska posestva Pule.  

Na naše presenečenje nas je na posestvu, ki je v bistvu turistični objekt najvišje kategorije, pozdravil in obdaril dedek Mraz, ki je poznal naše kraje. Ja, svet je res majhen.

Člani društva: Ivanka Gantar, Sabina Eržen, Radica Pahor, Slavica Uršič, Alenka Mihorič, Dare Likar in Irena Cigale,  smo izvedli literarni večer z naslovom »Trepet prazničnih želja«. Scenarij je pripravila Ivanka Gantar. Skupaj s svojo nečakinjo Niko je tudi  vodila prireditev. Člani Anka Vončina, Raf Lapajne in Manja Plešnar so bili upravičeno odsotni, zato so njihove prispevke prebrali prisotni člani društva.  Prireditev so popestrili člani KUD–a Glasbene muze Maja Tanjšek, ki je bila glavna organizatorka srečanja, Aleš Magajne, Daša Vončina,  Majda Aškerc in Maja Kunstek.

Večer je bil prava uresničitev vizije pobudnic ustanovitve literarnega in glasbenega društva o sodelovanju in skupnem nastopanju. Možnost gostovanja na Pulah je dana le redkim. Organizatorica Maja Tanjšek se je zelo potrudila. V zameno za to je tam brez plačila igrala njihovim gostom tri ure in pol.

Vsi si želimo še veliko podobnih podarjanj topline in  intimnosti v objemu kulture.

Irena   


  

petek, 7. december 2012

Kdo si, ki me kličeš v poljane sanj,
odzvanjaš s struno hrepenenja,
me vso prevzameš,
da moj svet zveni v eno
samo pričakovanje?






Prisrčno vabljeni v našo družbo
na literarno glasbeni večer:
V TREPETU PRAZNIČNIH ŽELJA

V nedeljo, 9. decembra 2012 ob 16. uri
na posestvu Pule, Drečji Vrh 16,
Trebelno pri Mokronogu.




Literarno društvo Ris Idrija
KUD Glasbene muze Idrija


VABLJENI

v Mestno galerijo Idrija
13. decembra 2012 ob 18 uri,
da se sprehodite med klekljanimi ženskimi akti
in idrijskimi simboli
Ane Balantič




in med prsti začutite sipine
umetniških slik iz peska
slikarke Stanke Golob
iz Grahovega ob Bači.


Razstava bo odprta
do 4. januarja 2013,
med 16. in 19. uro.

sobota, 1. december 2012

V zavetju besede


V Zborniku seniorjev 2012 je naše literarno društvo zastopano v prav zavidljivem številu.  Med izbranimi avtorji Ana Balantič, Alenka Mihorič in Milena Miklavčič. Med besedili sopotnikov in sopotnic: Ivana Gantar, Marta Šavli in Joži Kokalj.
Iskrene čestitke vsem.
Dobro potrdilo je, da so na pravi poti.

petek, 23. november 2012

Vtisi z literarnega večera dne 21.11. 2012 v Mestni kavarni Idrija



Pravijo, da je v svetu,v katerem živimo, težko najti sorodno dušo, saj se naše poti le sem in tja dotikajo med seboj. Tega rekla se ni domislila samo današnja moderatorka in avtorica spremnega teksta k literarnemu večeru  s pomenljivim imenom  KJER JE SONCE, TAM JE PESEM, pisateljica Milena Miklavčič, ampak tako mislim tudi jaz , da o večini nocoj sodelujočih ne govorim.



Za kaj pravzaprav gre? Preprosto gre za nezanimanje domačinov, zlasti mladine, da bi prisluhnili, kaj jim imajo povedati tisti redki pišoči avtorji, ki razmere v dandanašnjem ponorelem svetu tehnokratizma in spolitiziranosti doživljajo na nekoliko drugačen način. So posamezniki, ki znajo prisluhniti kapljam dežja, razkriti vibracije srca in uma, se odkrito posmejati drobnim stvarem , ki nam lepšajo življenje … če se izrazim z besedami staroste našega članstva Sabine Eržen: kje so ljudje, ki znajo iz pleteža grmičja priklicati rožnati nasmeh , pa četudi iz spomina … kajti prijetni trenutki kaj radi spolzijo skozi dlani, kot je zapisal Dare Likar, kot tudi smeh rad ponikne, če ga uživamo s premajhno žličko in če pojasnim z verzom Ane Balantič: ne zažgite besed, ki se jim niste nasmejali. Bolj ko razmišljam o vzrokih za zanikrn odnos do kulture, bolj se mi dozdeva, da smo zabredli v globoko apatičnost na vseh področjih našega žitja in bitja. Zato tudi ta članek. 


Sicer pa gredo vse pohvale odličnima fantoma iz Glasbene šole Idrija harmonikarju Jerneju Štremflju in kitaristu Marijanu Novaku, ki sta z energičnimi skladbami vnesla med naše besede pravo mladostno energijo. 


Nocoj smo bili tu za vas Slavica Uršič, Sabina Eržen, Ana Balantič, Andrejka Jereb, Marta Šavli , Irena Cigale, Ivanka Gantar, Dare Likar in Milena Miklavčič. Prostor pa je dobrovoljno napolnjevala prijaznost osebja Mestne Kavarne.


Na boljše čase, dragi prijatelji!
Andra Jereb



torek, 20. november 2012

Kjer je sonce, tam je pesem

Nocoj vam podarim smeh
 in klovna,
 ki igra na gosli. (A.B.)


Literarno društvo RIS iz Idrije prireja literarni večer z naslovom
Kjer je sonce, tam je pesem 
Besede, ki jih bodo prepletali in vam jih podarjali pesniki, pisatelji in mladi glasbeniki Glasbene šole Idrija, vas bodo razveseljevale in vas božale po duši
 v sredo, 21.novembra, ob 18. uri v Kavarni Idrija. 
V upanju, da se vidimo, vam kličemo na snidenje!

petek, 16. november 2012

Šmitna in nakovalo za Daretove Face

Ta kotel, kot ga je pred našim časom imenoval pisatelj Fran Milčinski, ki je bil v njem kot  mladi sodniški pristav, da je eno samo leno mehkužno ozračje in ga po dveh letih zapustil. V tem gnezdu na videz tako zavarovanim pred svetom, a kljub temu tako plodnim, je včeraj razprla platnice še ena knjiga.
 »Pa do konca se ji ni nič poznalo, kar padla je ven in se prismejala na svet.« Bi rekle babice. Njen oče Dare Likar pa ponosen. Kaj ne, saj poleg svojih sedmih že zelo odraslih punc, tokrat pestuje že drugo knjižno zbirko kratkih zgodb. Kovaču, ki je že itak dec, se je pridružila še Faca. V šali doda, da je tako hitel s tole, ker se tudi v njegovem literarnem društvu RIS vsi  neznansko trudijo z izdajanjem knjig. Bo že držalo saj ima že vsak drugi član na polici nekaj del.
Sprehod z Marinkom in ostalimi junaki skozi zapisano, je kot pogled skozi kukalo v Daretovo življenje. Kot vsak pisec tudi on ne more skriti koliko njega je med črkarijo. Nič ni fikcija, vse kar opisuje se dogaja nekje na našem planetu, največ pa globoko v njem, okoli njega. Sam pravi, da se v zgodbah najdejo tudi ljudje, ki jih ni nikoli poznal, o njih nič vedel.

Če se ustavim pri zgodbi o štirih prijateljicah, ki vsaka goni svojo zgodbo in pristanejo pri svojih dedcih. Hvale take in drugačne, dokler se oči ne upro v Njo.
»Ja, moj je pa ... tak ... kako bi rekla ... Pošten!«  Zadrega pri ostalih treh. Ko so odhajale, je Ona še zaklicala za njimi:
»Pa še to sem pozabila ... Pa zgodbe tudi piše!«
Verjetno je s to pripovedjo posegel v najbolj intimen košček svoje biti.
Zgodbo Faca, ki je tudi naslovnica knjige je posvetil očetu.
Ko je usekal možakarja, da je ta obležal med odpadnimi venci in uvelimi šopki, presenečen kot le redkokdaj prej, takrat je stari res pretiraval. To res ni bilo potrebno. Vendar pa, po drugi strani ... tak je bil. Ja naš ati je bil faca. Faca ... pa pika!

Ob radovednosti, če razmišlja o romanu, mu je jezik zamigal, da je pač nekje slišal, da je vendar težje napisati kratko zgodbo (smeh) in bo pri tem verjetno ostal, ampak nikoli se ne ve.
Če se rad smeje, saj ob kitari, ki se pogosto tako dobro počuti v njegovih rokah, je to pričakovati. Ne zanika, da ima tudi kakšen čuden dan kot vsi. Smeje se pa rad. 
Kako piše, ker ob tako številni družini ni bilo nikoli tistega tihega mirnega kotička, v katerem lahko vsak pisatelj plede svoje misli. Dare pravi, da kljub nenehnemu gibanju okoli njega nemoteno lahko klofa po računalniku. Glavca pač.
Da je res glavca in prijatelj, je pokazala slika prepolne mestne galerije. Celo stojišča so bila, zasedena. Da bo vsak prijel v roke knjigo in jo prebral na dušek, ni dvoma.  
Zaželimo mu veselih uric pri pisanju in nič hudega, če včasih z ošiljenim peresom, za Deca se itak spodobi, predvsem pa hvala ža še en kristal na knjižni polici.

sobota, 27. oktober 2012


V A B I L O


Ukvarjanje z besedo je lepo početje, je kot slikanje pokrajine življenja, kot sestavljanje kamenčkov misli v mozaik. S tem mozaikom tlakujemo pot, nekdo avtocesto, nekdo spet skromno stezico. In steza me je pripeljala do majhne postaje. Do praznika. In praznike rad delim s prijatelji.


Vabim vse ljubitelje pisane besede, prijetnega kulturnega druženja in vse, ki jih zanima, kakšne barve in podobe sem vtkal v svojo novo zbirko zgodb …

na predstavitev nove knjige Dareta Likarja


F A C A



Predstavitev bo potekala v prostorih idrijske galerije dne 15.11.2012 ob 18. Uri.

nedelja, 14. oktober 2012

PROSTOR IN ČAS

Delavnica bo potekala v soboto, 27. oktobra 2012 v Osnovni šoli Idrija od 10. do 17. ure. Vhod v šolo
bo iz zadnje strani.
Delavnico bosta vodila Patricija Dodič - poezija in Tomaž Mahkovic - proza in haikuji.
Zaželjeno je, da udeleženci svoje delo, ki bi ga na delavnici obravnavali, predhodno pošljejo
mentorjema na naslov magickarizma@gmail.com ter tudi na naslov jskd, da bomo lahko pripravili
kopije za vse udeležence.

Celotno vabilo in prijavnica

Literarno branje ob 140 letnici DSP

3. oktobra 2012 so po desetih krajih v Sloveniji v živo počastili 140 letnico delovanja Društva slovenskih pisateljev. Enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti kot organizator je k sodelovanju povabilo tudi naše društvo. S svojimi deli so se predstavile Ana Balantič, Anka Vončina, Alenka Mihorič in Andrejka Jereb. Častni gost DSP je bil Vlado Žabot, ki je v pozdravnem nagovoru spregovoril o pomenu in poslanstvu te stanovske organizacije, potem pa prebral odlomek iz svoje pesnitve, napisane v laškem enajstercu. Družiti se in se medsebojno plemenititi, rasti v kvaliteti in se spojiti z bralci, je pravzaprav poslanstvo literarnih društev, to in zavest o pripadnosti našemu klenemu narodu in njegovemu kulturnemu bogastvu so bile strnjene misli vseh sodelujočih in so prepričale tudi maloštevilne poslušalce v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija.  


Andrejka Jereb


Predstavitev prvenca Irene Cigale

No pa smo dočakali še eno literarno delo. Ponosni smo na našo Ireno Cigale, ki je izdala svojo prvo knjigo Jaz Borut. Ob tej priložnosti Ireni iz srca čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih izdaj.

Dovolite, da strnem nekaj vtisov s torkove slovesne predstavitve:
V torek 9. oktobra 2012 je Mestno knjižnico in čitalnico v Idriji  napolnilo lepo število obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti naši članici Ireni Cigale ob izidu njene prve knjige z naslovom Jaz Borut. Delo je zbirka zgodb, v katerih je glavni junak Irenin vnuk Borut. Avtorica, natančna opazovalka in zapisovalka je vsebino dogajanj črpala iz vsakdanjega doživljajskega sveta svojega vnuka, ki ga je spremljala od tretjega leta dalje pa vse do vstopa v šolo. Zgodbe so zabavne, domišljijsko pretehtane in berljive in kot take prepričljive in iskrene. Skoznje je čutiti avtoričino neznansko ljubezen do otroka in prav zaradi tople iskrenosti je knjiga velikega pomena tako za odraslega bralca kot tudi za mlade bralce.
Knjigo je izvrstno likovno opremil Gregor Koželj, risbice je prispeval tudi sam Borut, oblikovala jo je Mojca Tronkar, Matej Cigale jo je tehnično uredil, založila pa Založba Bogataj.

Andrejka Jereb

BORUT se nam je predstavil  
 
   Člani RIS a imamo glede nekaterih stvari pa res srečo. Poleg tega, da uspevamo držati kontinuiteto in ne popuščamo v svoji ustvarjalnosti in kulturnih aktivnostih, smo skupaj zbrani zelo različni ljudje. Bolje bi bilo mogoče reči, da smo se v društvu našli literati, ki delamo zelo različne stvari.
   Kako zelo poseben rezultat lahko da  unikatna kombinacija odnosa med babico in vnukom in na drugi strani zmožnost, spretnost, talent ta odnos opisati na žlahten in zelo originalen način, to smo preteklo sredo spoznali v idrijski knjižnici. Pod oboki kulturnega hrama nam je svojo knjigo predstavila naša članica Irena Cigale. Knjiga s pomenljivim naslovom »Jaz, Borut« je svojo prijazno popotnico med bralce doživela na zelo prijeten, svečan način. Predstavila nam jo je seveda avtorica, skupaj z soustvarjalci in založnikom D.Bogatajem.
   Svoj izjemen prispevek knjigi je lepo opisal ilustrator Gregor Koželj. S svojimi živahnimi miniaturami je bralcu že prej kot se spusti na potep med vesele fantkove prigode, nakazal živahnost in radoživost Borutovih dogodivščin. Res, knjiga je tako z vsebino, kot s celostno podobo izdelek na zelo visokem nivoju.
   Seveda smo prisluhnili tudi kratkim odlomkom iz zgodb, ki so po večini napisane v prvi osebi, oziroma iz perspektiva malega, navihanega naslovnega junaka. Nekaj vrstic za pokušino sta nam tako prebrali sama avtorica, v pomoč pa ji je bila Andrejka Jereb, ki je prispevala tudi komentar na Irenino delo.
   Skratka, prepričan sem, da je nova Irenina in naša knjiga lep dosežek in še en pomemben kamenček  v mozaiku lokalne in širše ljubiteljske kulture, ki ga vsak posebej in skupaj po svojih najboljših močeh sestavljamo.
   Avtorici in vsem njenim soustvarjalcem pa še enkrat vse čestitke skupaj z željo, da bi njen Borut našel pot med čimveč bralcev in da bi ji bile njene muze s svojimi navdihi enako naklonjene še naprej.

Dare Likar


sreda, 10. oktober 2012

Komentar Milene Miklavčič

Vesela sem, da je poletja konec, da je prišla jesen, ki s seboj prinaša različne kulturne dogodke, katere sem v dolgih mesecih brezdelja in počitka zelo pogrešala.

S knjigo ''Ženske'' sem v sezoni 2011-2012 imela 69 predstavitev, kar je za nekatere nenavadno visoka številka, meni osebno pa pomeni 69 užitkov ob druženju z bralci, pogovoru z njimi. Klepeti so se običajno zavlekli pozno v večer, a nič ne de: vsi, ki so vztrajali, so ostajali prostovoljno.

S tretjim ponatisom Žensk sem že 10. septembra pričela nov krog obiskov. Obiskala sem knjižnico v Trebnjem, kjer me je – med prisotnimi- prijetno presenetila naša pisateljska kolegica Marinka Marija Miklič iz Novega mesta.

Na dolenjski konec sem se vnovič vrnila čez dober teden, 19. 9., ko sem se odzvala vabilu prijaznega knjižničarja Matije v Sevnici. Zaradi zvitega gležnja ga ni bilo v službi, sva se pa srečala malo kasneje na radiu Študent, kjer so me mladi poskušali spraviti v zadrego za mikrofonom.

20. september je obarvalo srečanje z bralci v knjižnici v Slovenski Bistrici. Poznate Metko Lampreht, članico Mariborskega literarnega društva? Po dolgem času sva se vnovič videli.

V poznih večernih urah sem nadaljevala pot proti Murski Soboti, na tridnevno srečanje mladinskih pisateljev, ki je potekalo pod okriljem Založbe Franc-Franc. Nepozabna srečanja- nepozabna doživetja. Vsem, tudi Feriju Lainščku, od srca hvala.

Tokratne Murske Sobote ne bom nikoli pozabila, kajti prav tam in nikjer drugje sem izvedela za eno najlepših novic:starejši sin & snaha sta prišla na vrsto za posvojitev. Tako sem že štirinajst dni babica dvema fantoma: prvi, ki je naš že 15 mesecev, in drugi, ki se nam je na sveže pridružil.

25. septembra me je GPS pripeljal do Šentjurja pri Celju. Prvič v življenju sem obiskala to mesto. Literarno srečanje v knjižnici je bilo v dopoldanskem času, pa zato ni bilo nič manj obiskovalcev.

Oktober se je začel z obiskom Mestne knjižnice v Ljubljani, jutri, v četrtek, 11. oktobra, pa se nadaljuje v Radljah ob Dravi.

Nasploh je bilo letošnje leto bogato z vsem, kar je najboljše. V maju 2012 sem prejela prvo nagrado na literarnem natečaju Literarnega društva Reciklaža. Komisija, pod vodstvom pisateljice Aksinije Kermauner, je bila povsem soglasna, da je zgodba Plašč- najboljša.

 

Na literarnem natečaju DPM Beltinci, pa so – pod vodstvom pesnika Roberta Titan-Felixa - prav tako soglasno postavili na prvo mesto pesem Mesena večerja.

 

Na mednarodnem literarnem natečaju v Schwanenstadtu v Avstriji ( skupaj z ilustratorko Tatjano Filipič ) sem v juniju 2012, v močni konkurenci prejela posebno omembo žirije za knjigo Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?.


Milena


Marta Šavli: ROMANJE (I)zbrano delo

Romam skozi čas.
Skozi mesta in vasi.
Ne revna, ne bogata.
Le ljubezen nosim s seboj.
Ljudje me začudeno gledajo in
s prestom kažejo za menoj.
Ni mi mar.
Nekaj posebnega sem.
Že od nekdaj.
Marti sta za letošnji 60. rojstni dan zbrala in uredila poezijo in prozo hčerka Daniela in njen mož Jure Preglau. Izjemno lepa knjiga je natisnjena le v manjšem številu izvodov. Mislim, da si lepšega darila ne bi mogel želeti noben literat. Izbor je skrben, vsaka beseda odraža Martino široko srce.
 

Moja(Anina) poletja na Skomarju

Skomarska hiša na Zreškem Pohorju je namenjena kulturi. Kakšne lepe številke so mi bile tokrat namenjene, ko me je KUD VLADKO MOHORIČ ZREČE povabilo na 111 literarni večer. Na 28., ki je bil 27. 9. leta 2003. sem sodelovala prvič. Natanko po 9. letih in dveh dneh sem se 29. 9.  2012. predstavila že tretjič, tokrat s  knjigo Moja poletja, ki je stara natanko 2 leti. Ob 19. uri je padel prvi kader literarnega večera. Kakšna pravljična števila!
Majda Labotar, voditeljica prireditve, jim je v več kot dvestoletni leseni kmečki hiši, s skrbno izbranim besedilom dodala še mističen pridih.   
Včasih je družina zvečer posedla okoli peči, pod bogkovim kotom za mizo pa so jim vandrovci, ki so se potikali po svetu in vedeli mnogo tega, pripovedovali zgodbe. Odprta usta in duše so srkala vase nenavadnosti.
Nič drugače ni bilo ta večer. S prijateljico Francko Čuk, članico Zelenih oblakov iz Logatca, sva nekaj tistega, kar v sebi nosi moja knjiga pod budnim očesom Njega nad sabo, prebirali številnim poslušalcem, veliko sem jih videla prvič, ki so se stiskali, seveda času primerno še k hladni peči in onim lepo posedenim po izbi. Le tu in tam je zmotil tišino kakšen nasmeh, vzdih in sramežljiv poteg pod vekami.  
Franckina vnukinja Klara Štempihar na saksofonu in njen brat Oskar na frulici pa sta z glasbeno nitko šivala naše besede.
Svoje je na koncu dodal tudi Martin Mrzdovnik, krivec, da še vedno živijo Skomarski večeri,  ki nas je popeljal skozi zgodovino društva in hiše. Zaobšel ni niti Pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika in dodal:
"Naša Ana Balantič mu je čisto podobna. Kot je on, tudi ona povsod raznaša svoje pesmi in ne neha s pisanjem. Zdaj ti pa že lahko rečem naša?" me je pobožal z besedami. Po 16. letih prihajanja na ta del Pohorja. Sem že verjetno res njihova.
Ne smem pozabiti tradicionalnega tretjega dela večera, ki se je tokrat zavlekel že proti enajsti uri. On nad nami je takrat verjetno zamižal, ko je Martinova žena bliskovito pospravila z mize vso literaturo in jo zamenjala za kulinarično bogastvo. Najprej je pečena svinjska glava izgubila svojo slastno privlačnost, počasi tudi ostale sladkosti, le jeziki so pridobili na kakovosti, za kar je skrbel rujni Štajerc.
Tiste iz oddaljene Primorske nas je potem sprejela k nočnemu počitku kar Arbajterjeva hiša gostoljubja.
Pa nasvidenje prijazno Zreško Pohorje do naslednjega večera, ki bo že čez en mesec.
Vaša ANA  BALANTIČ 
Metki Lampret pa hvala za naslov mojega večera:
IZIDOR, OVČICE, PESMI IN ZGODBE

Več slik na Anini Spletni strani Modra Srebrnina

sobota, 6. oktober 2012

Branja Marte Šavli

Branje
DU-Podbrdo

V torek, 11.9. sem bila povabljena v DU-Podbrdo, kjer sem oskrbovancem brala.
Prebrala sem nekaj pesmi in nekaj svojih kratkih zgodbic, ki sem jih naslovila »Drobtinice«.
Del drobtinic opisuje mojo mladost, del pa zgodbe iz moje službe.
Ker sem opravljala delo negovalke v domu, so tem zgodbicam oskrbovanci še posebno pozorno prisluhnili.
Na koncu smo z pomočjo prostovoljk, ki obiskujejo oskrbovance
še zapeli.
V zahvalo sem prejela šopek rožic, ki so delo njihovih marljivih rok.




Vas Bača pri Podbrdu

V nedeljo, 26.9. je v vasici Bača pri Podbrdu društvo »Baška dediščina« odkrilo pomnik hribovskim materam. Sliko, iz peska je naredila slikarka Stanka Golob.
Po odkritju je sledil kulturni program, v katerem sem tudi sama sodelovala z črtico »Žuljave dlani na kraški zemlji.«



MARTA ŠAVLI

sreda, 3. oktober 2012

Kako so se zadnjo nedeljo v septembru muzale glasbene in literarne muze

Kako se v pustem nedeljskem popoldnevu kratkočasiti , so se spraševali obiskovalci Turistične kmetije Na ravan pod Bevkovim vrhom na Cerkljanskem, spraševali pa so se tudi organizatorji tega popoldneva, idrijski društvi Glasbene Muze in Literarno društvo Ris.

Ob prijaznem nudenju gostoljubja družine Demšar, ki slovi po izdelavi prvovrstnih sirov in drugih mlečnih izdelkov, je stekel literarno glasbeni show z naslovom Pogledi z griča. Recital je bil načrtovan že pred štirinajstimi dnevi, a so ga prireditelji zaradi nujne zadržanosti gostiteljev morali preložiti. Zato pa je to zadnjo septembrsko nedeljo kmetija zadihala v pravem prijateljskem ozračju. Izpod prstov mladih domačink Mance in Ane Marije pod mentorskim vodstvom pianistke Maje Tajnšek je donela klavirska glasba, iz grl sta se razlegla glasova Mateje Kunstek in Aleša Magajne, ki sta ob klavirski spremljavi profesorice Maje nostalgično pričarala nekaj domala pozabljenih slovenskih narodnih pesmi, vsemu pa je čar dodala še mama Katica, dosedanja gospodarica kmetije, z recitacijo Prešernove pesmi Glosa. Scenarij recitala in voditeljstvo sta zasluga Mateja Cigale, svoja besedila pa so prispevali še Sabina Eržen, Slavica Uršič, Irena Cigale, Marta Šavli, Ivanka Gantar in Andrejka Jereb. Popoldne torej, ki se je izrisalo v prisrčno druženje in povezanost med domačini, obiskovalci in nastopajočimi.
Literarno društvo Ris s tem dogodkom začenja jesensko-zimsko obdobje predstavitev svoje ustvarjalnosti. Že v sredo 3. oktobra 2012 se bodo v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija z novejšimi deli predstavile štiri njegove članice. Organizator tega večera JSKD enota Idrija je ob praznovanju 140. obletnice ustanovitve Društva slovenskih pisateljev in pesnikov v goste povabil slovenskega pisatelja Vlada Žabota. V torek 9. oktobra 2012 pa bo v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija predstavitev prvenca Irene Cigale z naslovom Jaz Borut. Knjiga je zbirka kratkih zgodb o dogodivščinah in odraščanju avtoričinega vnuka.
Andrejka Jereb

petek, 28. september 2012

Glasbeni ustvarjalci iz društva Glasbene muze in
člani Literarnega društva Ris

vas prisrčno vabimo

na satirično glasbeni EPP show

POGLEDI Z GRIČA

v katerem bomo skozi prste pogledali
zmedi mišljenj in kaosu zaznav,
pokukali čez plot naših predsodkov,
na glavo obrnili svet in
se pozabavali z njim.




Nasvidenje

v nedeljo, 30. septembra 2012 ob 16. uri
na kmetiji Na ravan na Cerkljanskem Vrhu.

torek, 25. september 2012

ponedeljek, 24. september 2012

LITER LITERATIVE

KUD LITERATIVA
vabi na
LITER LITERATIVE,
29.9. ob 19.00 v Mali dvoranI na Vidmu v Ilirski Bistrici.
Glasbo, poezijo, prozo, teater vam bodo ponudili:
  • Aleksander Borenovič,
  • Jana Samsa,
  • Tomaž Mahkovic,
  • Patricija Dodič,
  • Dragan Živkovič in
  • Los Impros.
Obeta se prisrčen večer, ne zamudite ga:).
Vljudno vabljeni.
Brez vstopnine, prosti prispevek zaželjen ...
(uradno vabilo v priponki)

torek, 18. september 2012

Pozdravljeni ljubitelji poezije,

vabimo vas v naš "Literarni klub", kjer bomo člani KUD JaReM, skupaj z gosti, ponovno prebirali svojo avtorsko poezijo.

Vabimo vas, da se nam pridružite v rojstni hiši Jakoba Aljaža, Zavrh 2, pod Šmarno goro v sredo 19.09.2012 ob 19 uri.

Informacije : 041 693 655  KUD JaReM

Prisrčno dobrodošli !

torek, 11. september 2012

13. pesniška olimpijada


- srečanje je namenjeno študentom in dijakom s statusom (ob prihodu bodo izbrani kandidati priložili potrdilo o vpisu)
- kandidati naj organizatorju po elektronski pošti pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled priložijo deset (10) svojih pesmi
- pesmi naj bodo napisane in shranjene v programu Word (vsaka na svoji strani) ter opremljene s priimkom in imenom
- izbor snovi, tem in motivov pesniškega snovanja je docela v avtorjevi domeni
- žirija bo najizrazitejšega avtorja nagradila, nagrajeni bodo tudi vsi udeleženci PESNIŠKE OLIMPIJADE s knjižnimi zbirkami
Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.
Organizator si v primeru večjega števila prijav pridržuje pravico do izbora udeležencev na osnovi strokovne ocene poslanega pesniškega dela. O izboru, programu in mentorjih delavnic bodo kandidati po elektronski pošti obveščeni najkasneje do ponedeljka, 29. oktobra 2012.
Za vse izbrane kandidate bodo organizirane štiri pesniške delavnice, literarni nastop, prehrana in prenočišče.
Simbolična kotizacija znaša 5 € ter se povrne s podelitvijo knjižne zbirke. Kotizacija se poravna na mestu dogodka.
Organizator si pridržuje pravico do kasnejše spremembe programa zaradi morebitnih tehničnih ali drugih tehtnih razlogov.
Prijavnico in izbor pesmi naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra 2012 na oba elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »13. PESNIŠKA OLIMPIJADA«.

Vodja projekta Pesniška olimpijada
Barbara Žvirc

Vodja JSKD OI DRAVOGRAD
 Robert Preglau

razpis
prijavnica

Mlada pesniška olimpijada


NAMEN IN CILJ RAZPISA:
Natečaj je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. Cilj natečaja je mlado poezijo predstaviti širši javnosti.

PREDMET RAZPISA:
Sodelujejo lahko vsi osnovnošolci, ki se z eno (1) avtorsko pesmijo, napisano v slovenskem jeziku, prijavijo na natečaj in izpolnjujejo pogoje za prijavo. Natečaj je razdeljen v dve starostni kategoriji:
1. učenci od 1. do 4. razreda
2. učenci od 5. do 9. razreda

POGOJI ZA PRIJAVO:
- Avtor pesmi mora biti osnovnošolec, pesem pa mora biti napisana v slovenskem jeziku.
- Tema natečaja je »MOJA DRUŽINA«. Naslov pesmi je prepuščen avtorju. Učenci se lahko zgledujejo po pesmih otroških avtorjev, ki so ali še pišejo o družinski tematiki.
- Pesem naj bo napisana in shranjena v programu Word (v enem izvodu) in opremljena s priimkom in imenom učenca.
- Strokovna žirija, ki jo bo izbral organizator, bo najizrazitejše tri (3) avtorje iz vsake kategorije nagradila s knjižno in praktično nagrado, s simboličnimi nagradami pa bodo nagrajeni tudi vsi, ki bodo poslali svojo pesem in se bodo hkrati udeležili zaključne prireditve, ki bo v soboto, 17.11.2012 v Dvorcu Bukovje.
- Organizator se zavezuje, da bo najboljšim pesmim po izboru žirije, zagotovili vsaj eno tiskano ali/ in spletno objavo.
Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.
Pesem, opremljeno z imenom in priimkom, naj učenci (s pomočjo staršev ali učiteljev) skupaj z izpolnjeno prijavnico pošljejo najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra 2012, na oba elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »2. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA«.
O rezultatih natečaja, podelitvi nagrad in ostalih podrobnostih bodo udeleženci (njihovi starši ali učitelji) po elektronski pošti ali telefonu obveščeni najkasneje do ponedeljka, 29. oktobra 2012.

Vodja projekta Pesniška olimpijada
Barbara Žvirc

Vodja JSKD OI DRAVOGRAD
Robert Preglau

razpis

Mentorjev feferon - najboljša protestna pesem


Revija MENTOR skupaj s studiem Ugoden zvok iz Ljubljane zatorej razpisuje
NATEČAJ MENTORJEV FEFERON ZA NAJBOLJŠO PROTESTNO PESEM.
Medijski pokrovitelj: MMC RTVSLOprvi interaktivni multimedijski portal

Časi se spreminjajo, je zapisal Bob Dylan, mojster protestne pesmi. In časi so dandanes kot ukrojeni za udarno protestno poezijo. A ne pozabitemojster Dylan ni nikoli ničesar napisal čisto na prvo žogo; protestna pesem ni golo rohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami, ampak tudi in predvsem sposobnost satiriziranja dandanašnjika, umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščina uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz rohnenja in praznih rimarij naredijo protestno poezijo! In da ne bomo opletali zgolj z imeni iz tujine, nam daljne; v naših logih in gajih so se kalili tako kakovostni umetniki literarno-glasbenega protesta, kot so Jani Kovačič, Marko Brecelj, Feo, Boris A. Novak, Buldožer in Lačni Franzi. Dandanes imamo Tomija Lorberja, Martin Ramoveš Band, Danija Bedrača, Tadeja Vesenjaka, Actoona, Xenio Jus, Same babe in druge. Omenjenih je zgolj nekaj; v naši literarnoglasbeni zgodovini jih je še več in upamo, da se naboru pridruži še kdo.
Iščemo vas torej, umetniki kakovostnega protesta!
Takole se glasijo določbe:
- natečaj je anonimen;
- vsak avtor sme poslati največ dve pesmi,
- tri natisnjene izvode pesmi naj protestna pisarska duša pošlje do 21. septembra 2012 na naslov: REVIJA MENTOR, JSKD, »za Mentorjev feferon«, Štefanova 5, 1000 LJUBLJANA.

Pristavljamo še:
- razpis je anonimen, zato naj bo vsaka pesem opremljena s šifro, v posebni zaprti ovojnici pa naj čakajo pravi podatki, ki bodo znani šele po odločitvi žirije, najkasneje mesec dni po izteku roka za oddajo!
- žirija, v kateri tičijo umna protestniška telesa z imeni Marijan Pušavec, Matej Krajnc in Aljoša Harlamov, bo pregriznila vse prispele feferone in ugotovila, kateri najbolj useka. Nagrada za najboljši feferon bo njegova uglasbitev in posnetek. Pesem bo posnel in produciral Robert Oven (studio Ugoden zvok). Naslednja dva najboljša prejmeta knjižno nagrado iz arzenala revije Mentor in si prislužita tudi objavo v reviji. Odločitev žirije ima biti nepreklicna brez možnosti pritožbe ali groženj žiriji.
- če bo dobrega gradiva veliko, si žirija po lastni presoji v reviji Mentor dovoli objaviti še dodatno tekstovje in ima o tem obvestiti avtorje.
V upanju, da feferon zapeče tam, kjer je veseličnica (razpis revije Mentor v letih 2009–11) zgolj zajavkala, nabijamo ta razpis na vrata javnosti!
Revija Mentor