Pravijo, da je v svetu,v katerem živimo, težko najti sorodno dušo, saj
se naše poti le sem in tja dotikajo med seboj. Tega rekla se ni
domislila samo današnja moderatorka in avtorica spremnega teksta k
literarnemu večeru s pomenljivim imenom KJER JE SONCE, TAM JE PESEM,
pisateljica Milena Miklavčič, ampak tako mislim tudi jaz , da o večini
nocoj sodelujočih ne govorim.
Za kaj pravzaprav gre? Preprosto gre za nezanimanje domačinov, zlasti mladine, da bi prisluhnili, kaj jim imajo povedati tisti redki pišoči avtorji, ki razmere v dandanašnjem ponorelem svetu tehnokratizma in spolitiziranosti doživljajo na nekoliko drugačen način. So posamezniki, ki znajo prisluhniti kapljam dežja, razkriti vibracije srca in uma, se odkrito posmejati drobnim stvarem , ki nam lepšajo življenje … če se izrazim z besedami staroste našega članstva Sabine Eržen: kje so ljudje, ki znajo iz pleteža grmičja priklicati rožnati nasmeh , pa četudi iz spomina … kajti prijetni trenutki kaj radi spolzijo skozi dlani, kot je zapisal Dare Likar, kot tudi smeh rad ponikne, če ga uživamo s premajhno žličko in če pojasnim z verzom Ane Balantič: ne zažgite besed, ki se jim niste nasmejali. Bolj ko razmišljam o vzrokih za zanikrn odnos do kulture, bolj se mi dozdeva, da smo zabredli v globoko apatičnost na vseh področjih našega žitja in bitja. Zato tudi ta članek.
Sicer pa gredo vse pohvale odličnima fantoma iz Glasbene šole Idrija harmonikarju Jerneju Štremflju in kitaristu Marijanu Novaku, ki sta z energičnimi skladbami vnesla med naše besede pravo mladostno energijo.
Nocoj smo bili tu za vas Slavica Uršič, Sabina Eržen, Ana Balantič, Andrejka Jereb, Marta Šavli , Irena Cigale, Ivanka Gantar, Dare Likar in Milena Miklavčič. Prostor pa je dobrovoljno napolnjevala prijaznost osebja Mestne Kavarne.
Na boljše čase, dragi prijatelji!
Andra Jereb
Ni komentarjev:
Objavite komentar