Poezija upora

V soboto zvečer je s ploščadi pred tolminskim Muzejem odmevala uporniška poezija.
Ob 300 letnici Tolminskega punta, se v tem kraju že vse leto odvijajo različne prireditve, in obeleženju zgodovinskih dejstev se je pridružil tudi kobariški KUD PeBeRe.

Po scenariju za sobotni dogodek, ki sta ga napisala Benečan Aldo Clodig in domačin Vojko Rutar, smo lahko prisluhnili poeziji upora. Prvi del je potekal v obliki recitala, saj jo je med izvajanjem glasbe KD Rečan, prebiral zamejski del društva PeBeRe. Povezovala ga je Margherita Trusgnach, vodenje drugega dela pa je nato prevzel Vojko Rutar in je bil namenjen predvsem branju.

Kot že omenjeno so na prireditvi, ki nekako zaključuje letošnja dogajanja ob okrogli obletnici uporništva v Posočju, sodelovali člani PoBeRe-ja, literati iz Benečije, Rezije in Posočja, v goste so povabili še člane Literarnega društva Ris iz Idrije in vabilu so se odzvali Slavica Uršič, Milena Miklavčič, Vladimir Kržišnik, Ana Balantič in Ivana Gantar, za glasbeni del in prijetno popestritev dogodka pa so poskrbeli člani in članice KD Rečan iz Lies. 

 
Vsebina prebranih pesmi se je dotikala tako zgodovinskih dogodkov, kot problemov sodobnega časa, saj je bilo slišati glasove upora proti genskim spremembam v prehrani, pretiranemu farmacevtskemu lobiju in zlorabi zdravil, načinu izkoriščanja delavstva, pa tudi besede ženskega upora.

Manipulacija, ki se ji torej posameznik ne more izogniti, tako še naprej ostaja glavno orodje vodilnih v vseh družbenih ureditvah, zato se duh upora kot nujno zlo pojavlja v vsej zgodovini človeštva, združuje ljudi in pogosto privede do skupinskega uporništva. Prav o slednjem je torej tekla beseda v Tolminu, pa čeprav samo skozi pero literarnih ustvarjalcev.