Ko sem nekega davnega pustnega torka opoldne prezgodaj
privekala na svet, je bilo to čista radovednost. S Prvimi koraki, čitanko, ki
so jo Tigrovci delili po hišah sem spoznala svet črk in pisane besede. Bila je
to ljubezen za vse življenje. Zaradi knjig so bile noči prekratke in poti v
neke druge čase in prostore nepozabne. Kot veter tudi življenje nosi, prenaša in pušča stvari,
katera izmed njih mi leže na dušo in se me dotakne. Kdaj mi tudi uspe kaj
napisati o njih.
Lepo si napisala, Dragica. Besede so se me dotaknile. Oprostite mi, ampak sem zelo tehnično nevešča računalnika in bom kar tukaj napisala - ne mi zameriti:
OdgovoriIzbriši"Ko mi je še svetloba preglasna,
zaprem oči in pokličem svojo mavrično ptico.
Ponese me v srce in dušo.
Tam se najdem."
Slavica Uršič
Najlepša hvala za lepe misli Slavica
Izbriši