PESNIŠKO DRUŽENJE V ŠEBRELJAH

   Lep sončen dan je bil v petek, 22.7.2016. Zame skoraj pretopel, zato sem se z velikim veseljem odpeljala iz Nove Gorice po Soški dolini navzgor. Cilj moje poti je bila tokrat Šebreljska planota, kjer naj bi se ob 17.45 zbrali člani Literarnega društva RIS Idrija, pa tudi vsi tisti, ki radi prisluhnejo poeziji.

   Vožnja ob Soči, ki se je bleščala v popoldanskem soncu, in med hribi, ki so se zrcalili na njeni gladini, me je od nekdaj navduševala. Tokrat so me kilometri vztrajno peljali dalje in kar prehitro sem se znašla na sotočju Idrijce in Bače. V križišču sem volan usmerila proti idrijski dolini, ki je postajala čedalje ožja. V Stopniku je cesta prečkala reko in se strmo zarila v hrib. Vodila me je v neznano, ovinki so desno pa levo, tesno drug za drugim, vijugali navzgor.

   Na vrhu se je pred menoj razprla prostrana planota s čudovitim pogledom na okoliške hribe. Ustavila sem se pred cerkvico sv. Ivana, dih mi je zastajal ob prelepem razgledu. Kako lepa je moja dežela! Vpijala sem podobo Kojce in Porezna, ki sta od tod videti čisto drugače kot iz smeri moje rodne Baške grape.

   Pred cerkvico, ob bifeju Pr` sv. Ivanu, se nas je zbralo lepo število. Lastnik bifeja Mario Mlakar nam je prijazno zagotovil prostor. Kdor je želel, si je lahko še pred začetkom prireditve pogledal arheološko najdišče – jamo Divje babe. Medtem sta Vinko Tavčar in Dare Likar neopazno in zelo hitro postavila ozvočenje. Po uvodnih zvokih obeh kitar in ubranih glasov se je program začel zares – v dvorani na prostem, ob mizah in klopcah v senci dreves. Urejen travnik je bil prizorišče dogodka, idilični hribi pa so kot kulise obkrožali naš travnati oder. Po mikrofonu se je prva oglasila voditeljica, povezovalka in napovedovalka Marija Lapanja, ki je med pripoved o Šebreljah vključila poezijo RISOVCEV. Nastopili so Ivana Gantar, Ana Balantič, Vladimir Kržišnik, Alenka Mihorič, Dare Likar, Ana Manfreda, Jože Brenčič, Slavica Uršič, Ivica Pirih, Sabina Eržen in Jože Omerzu. Vsak je prebral svoje tri prispevke in bil nagrajen z aplavzom. Vinko Tavčar in Dare Likar sta z vmesnimi glasbenimi vložki dopolnjevala prireditev, ki se je odvijala globoko doživeto, a preprosto prijetno in nepozabno.

   Druženje je popestrila domačinka Cvetka, ki nam je postregla z žganci, jih prelila z ocvirki in kot včasih smo grlo splaknili z jogurtom. Vonj in okus po domačem je v zeleni restavraciji na svežem zraku tako obnorel naše brbončice, da tega ne bodo zlahka pozabile.

   Za dodatno presenečenje pa je poskrbela Ana Balantič. Bližal se je njen god, pa še jubilejni rojstni dan, zato je pripeljala velikansko torto in z nami delila sladko veselje. Za njen dvojni jubilej ji ob tej priložnosti vsi še enkrat voščimo vse najboljše in še veliko ustvarjalnih let.

   Literarno druženje je preraslo v prijateljsko druženje z veliko petja in dobre volje. Neumorna Vinko Tavčar in Dare Likar sta energično brenkala na kitari in pela, da se je razlegalo po planoti. Eni smo z njima peli, drugi so se med seboj pogovarjali, nič nas ni motilo, le pozna ura nas je opozorila, da je pred nami še pot do doma. Od planote smo se poslovili z željo, da bi se še srečavali na tako prijeten in zabaven način.

   Še moj mali avto je proti domu veselo pel svojo pesem, volan se je vrtel, kakor se je zahotelo serpentinam, tu pa tam so luči preslepile kakšno blodečo veščo, da se je brezglavo zaletela v vetrobransko steklo in mi prekinila prijetne misli. Vso pot sem premlevala popoldanske dogodke in do Nove Gorice sem privozila kot bi trenil.

Ana Manfreda

Foto: Jože Brenčič