IZREKANJA
SREČANJE LITERATOV IZ OKOLICE
LJUBLJANE 2013
Sreda, 6.2.2013, Trubarjeva domačija na Rašici
Svoja dela so izrekali:
IRENA CIGALE, MATEJ
CIGALE, GREGOR GREŠAK, DARINA GRMEK ŠTRUKELJ, IRENA HEGLER, ALENKA JERAJ,
MARKO KOŽAR, TOMAŽ SIMETINGER, JOŽICA ŠUBIC KEK IN MARIJA VESEL.
Strokovna spremljevalka srečanja:
mag. ANA PORENTA
Glasbeni program: MATJAŽ PIKALO
Spremljevalni program: LIKOVNA
RAZSTAVA ČLANOV KUD ZBILJE
Predstavitev zbornika
idrijskega literarnega društva ZARIS V ČAS 2012
Da je zbornik ugledal luč sveta v takšni "kondicijski formi" ima zasluge urednik Matej Cigale ter njegova pomočnica in hkrati tudi lektorica Irena Cigale. To zahtevno delo je prevelik zalogaj le za enega človeka, zato smo Ireni na pomoč poklicali še Marico Brezavšček, ki se je vabilu dobrodušno odzvala.
Družini Cigale se vsi člani društva za polletno vpetost v izdajo zbvornika iz srca zahvaljujemo.
Ivana Gantar
Izid zbornika je sofinansiral Republiški JSKD.
Izid zbornika je sofinansiral Republiški JSKD.
ANDREJKA JEREB PRVA NAGRAJENKA MED NAŠIMI ČLANI V LETOŠNJEM LETU
Petek, 8.2.2013
Upravičeno smem reči, da smo letošnje leto začeli tako delovno in plodno, kot je bilo lansko. Andrejka Jereb nas je na sam kulturni praznik razveselila s prvim mestom na natečaju Term Snovik.
Njeno zamogovalno pesem objavljamo na spletni strani v celoti, avtorici pa seveda iz srca čestitamo.
Njeno zamogovalno pesem objavljamo na spletni strani v celoti, avtorici pa seveda iz srca čestitamo.
Ivana Gantar
ČISTILKA MEGLE
Kolikor vem, korenine zmorejo prerasti veliko površin.
Vrinejo se v še tako ozko razpoko.
V volumnu svojih razbrazdanih dlani jih čutim.
V spomin na mamine dotike segajo.
Toda v mestu Nik-Jer ni videti korenin.
Tam v zemljo poganjajo veje,
ki se gomoljasto razraščajo pod površjem.
Vrtnarji strižejo debla,
lubje pa ponujajo revežem.
V mestu sem čistilka megle.
Ne veste, koliko livad otroških brazgotin sem očistila,
koliko peskovnikom sem nasula smehljaja,
da so opletajoči koraki našli pravo pot.
Tu sem rasla.
V mladosti sem bila pripravnica
na dolgih tirih, prepihanih od hitrosti.
A vlaki se tam niso ustavljali in dela ni bilo.
Prestavili so me na prometne ulice.
V kaosu premikajočih teles
se zgodi, da mi kdo zaustavi korak,
ker mu obračam hrbet.
Takrat obstanem in se zagledam v izložbeno okno.
V odsevu njegovih šip ugotovim,
da je vsenaokrog polno umazanije.
Pohiteti moram, kajti oblaki nabrekajo
in v mračnih ulicah težko opravljam svoje delo.
Lahko se zgodi, da mi kdo zakavlja trnek v oko
in ne bom več videla nesnage.
Lahko si mislite, da ne bom več čutila svojih korenin.
Avtor: Andrejka Jereb
Ni komentarjev:
Objavite komentar