sobota, 18. maj 2013

Nepozaben pesniški večer na OŠ IDRIJA

 
Po uvodnih besedah gostiteljice prireditve, ravnateljice Osnovne šole Idrija Nikolaje Munih, je zapel otroški pevski zbor Zlata roža pesem z naslovom Moj junak.


Sanja Rejc, ki je prireditev vodila, je v nadaljevanju pred polno dvorano povedala nekaj besed o pesmi Moj junak.



»Njen avtor je Gorazd Lampe, za otroški pevski zbor pa jo je priredil Gal Hartman. Biti junak je danes želja domala vsakega od nas. Morda ne le v smislu biti prvi. Junaki želimo biti tudi takrat, ko razmišljamo o tem, da bi naredili kaj dobrega sošolcu, prijateljem ali bratom, sestram in staršem. Tudi tisti, ki ste sodelovali na našem nagradnem natečaju z naslovom MOJA DRUŽINA, ste se junaško zapisali v zgodovino idrijskega literarnega društva. In tudi to je dosežek, vreden pozornosti.«
O razlogih, zakaj smo se v literarnem društvu odločili za takšen literarni natečaj in o načrtih za ustanovitev mladinske sekcije literatov, je piko na i dodala tudi predsednica Literarnega društva RIS Idrija, Ivana Gantar.

   

Sledil je nastop Gaje Rupnik Carusso. Z motivacijskim pismom je mlade literate povabila v nastajajočo sekcijo, kjer bodo, včasih tudi na kritičen način, razvijali literarno ustvarjanje. .
Na Literarnem natečaju za osnovnošolce idrijske občine na temo MOJA DRUŽINA je sodelovalo 39 avtorjev naših šol. Podatek je zelo razveseljiv, saj priča o tem, da se mladi ob pomoči mentorjev želijo pisno izražati in skozi besedo negovati slovenski jezik. Komisija v sestavi Drage Urbas Keravica, Mie Mariša in Andrejke Jereb je po skrbnem pregledu pesmi ugotovila, da so vsi prispevki ustrezali razpisnim pogojem. Med tistimi, ki so se uvrstili med najboljše, je na desetem mestu pristala

Iza Tušar z Osnovne šole Idrija. Njena mentorica je  bila Tjaša Petkovšek Tončič. 

Moje zavetje ...

Ko še čisto majhen si
in prvič odpreš svoje oči,
vate gledata srečna oče in mama.
Kasneje spoznaš še sestro in brata.

Tvoji prvi besedi sta
mama in ata.
Onadva te naučita prvega koraka,
pazita, da ne padeš
in se v past ujameš.
Vsi te imajo radi
in ti stojijo ob strani.

A včasih člane družine
nevihta ujame.
Starša le sitnarita in težita,
hčere in sina žurati ne pustita.
Dež lije,
huda bitka se bije.
Močno grmi,
bliska se na vse strani.
Kot luč na koncu predora,
za nevihto sonce posije.
Ko otrok odraste,
oziroma tisto čudno,
muhasto obdobje preraste,
ugotovi, da mu starša
le najboljše želita.
Prepir se konča,
tako da duša in srce mirna sta.



Da ne pozabimo: na četrtkovi prireditvi je sodeloval kantavtor  Gorazd Lampe. To je tisti, ki združuje rokersko dušo in romantični optimizem. Odraščal je v Idriji, kjer je tudi ustvaril svoje prve pesmi, sedaj živi in ustvarja na slovenskem Krasu. Kot kantavtor se je prvič predstavil leta 2003 in 2004 na kantavtorskem festivalu. Leta 2005 je dobil nagrado Televizije Koper. Ker je bil večer dobrodelne narave, se je v korist mladim literatom tudi Gorazd odpovedal honorarju! Hura!

Tara Carusso Bizjak z Osnovne šole Idrija je pod mentorstvom Tjaše Petkovšek Tončič  napisala pesem z naslovom Jaz, hiša. Komisija ji je prisodila deveto mesto.

Čeprav nisem mama,
ki je po navadi ena sama,
sem kot član družine,
ki od jutra do večera
kuha juho z družinsko prikuho.
V njej je toplina
in mamina milina,
očetova strogost in sestrina norost.
Vmes dodam še pasje veselje,
da se nam vse to dobro zmelje.

Zvečer še pravljico preberem,
z mamo kuhinjo pospravim,
našo Repko še nahranim
in v posteljo se spravim.
Tam pa sanjam take sanje,
da na planetu, ki mu rečemo Družina,
ga ni bogastva za denar,
je le ljubezen in toplina.                                  

Kako pa je misli o družini vtkala v pesem Tijana Leban z OŠ Idrija. Njen mentor je bil Robert Jereb, pesem pa si je prislužila osmo mesto.

Moja družina
Moja družina
ni osamljena tišina
saj v hiši vsak dan
igra violina.
Moja družina
je včasih tišina
a tako lepa
kot jo lahko zaigra le violina.

Sedmo uvrščena je bila učenka idrijske Osnovne šole Urša Serženta in tudi njen mentor je bil Robert Jereb, besede v svoji pesmi posvetila atu.

Ata

Moj ata ni ne copata in ne kravata.
Pridno popravlja, testa pa ne valja.
Dan za njega ni nikoli zaspan.
Zvečer pa v posteljo hiti,
da na kavču ne zaspi.
Takih atov je bolj malo,
zato se počutim kot,
da bi se mi sanjalo.

Na šesto mesto se je uvrstil  Andraž Rupnik, ki prav tako obiskuje Osnovno šolo Idrija. Pod budnim očesom mentorja Roberta Jereba je pesem posvetil svoji družini.                    

Moja družina

Moja družina štiri povsem 
različne člane ima,
v njej smo jaz in moja nagajiva sestra,
ata Aleš in mama Vesna.
V bližnjem stanovanjskem bloku stanujemo,
kjer lahko ves čas na rumeno šolo pogledujemo,
hkrati pa o lepih trenutkih modrujemo
in se o težavah med sabo posvetujemo.
Vsi štirje pa imamo radi zabavo
in dolge sprehode v naravo.
Predvsem pa je tisto pravo,
da drug drugega radi imamo.


Tine Alič z Osnovne šole Idrija si je prislužil peto mesto, pod mentorstvom Roberta Jereba  je v poeziji takole razmišljal o družini.

Moja družina

Moja družina
štiri člane ima
in zraven še zajček skaklja. 
Sestra fit-flekse jé,
jaz pa majhne kekse,
ko pa mama korenček nam da,
samo zajček priskaklja.
Ata glava družine,
vedno preteče dva kilometra
dolžine

Prepričani smo, da je bila Polona Tušar z  Osnovne šole Sp. Idrija, skupaj z mentorico Janjo Habe vesela, ker je zasedla žlahtno četrto mesto.

Družinski nesporazumi 

Mama sitna,
oče hud,
jaz pridna, bratec tud.

Ne vem, kaj staršema
po glavi roji,
zakaj se mam tako jezi.
Saj sva vse storila,
celo v pralni stroj zložila.

Očeta prav malo briga,
na kavču že spi;
kuh´na v razsulu,
ga nič ne skrbi.

Tretjo nagrado na LITERARNEM NATEČAJU z naslovom MOJA DRUŽINA, si je prislužila Klara Kavčič, učenka 6. razreda Osnovne šole Idrija. Njena mentorica je bila Tjaša Petkovšek Tončič, nagrajena pesem nosi pomenljiv naslov VSI MOJI.



Vsi moji

Mama!
Prihajam k tebi,
da s hrepenenjem v srcu
uzrem tvoj izmučeni obraz.
Oče!
Prihajam k tebi,
da ugledam tvoje hrapave roke,
sad trdega dela.
Brat!
Prihajam k tebi,
da prihranim žalost v srcu.
Sestra!
Prihajam k tebi,
da občutim tvoje zaupljivo srce.
Družina!
Prihajam k vam, nazaj,
da bomo zopet eno,
kot nekdaj.

Drugo nagrado je prejela Kristina Neli Lampe, učenka 6. razreda Osnovne šole Idrija, njena mentorica je bila Tjaša  Petkovšek Tončič.



Ta glavna …

Šest nas je,
a ko gremo naokrog
štirinajst nas nosi nog.

Iz mamine bistre glave
vedno letijo rešitve prave.
Ko iz kuhinje zadiši,
se petim slina pocedi.
Očka rešuje vse probleme,
a včasih zdi se mi prav grozen,
ko o simpatijah
sprašuje samo mene.
Močno stiska me pri srcu,
če sestra kam odpotuje.
A brž, ko vrne se domov,
v najini sobi ni več strahov.
Najin bratec lušten je fantič,
pocukam ga, ko mimo gre,
pa trdim,
da kriva nisem čisto nič.
D.J. je poln vragolij,
sicer nam glasbe ne vrti,
on le frizbi rad lovi.
In, ko vse noge so na kupu,
ne da izogniti se hrupu.
Takrat pa vzamem saksofon
in že se v hiši sliši le moj ton.

Na koncu, v najbolj svečanih trenutkih večera, pa smo razglasili še zmagovalca literarnega natečaja z naslovom MOJA DRUŽINA, prejemnika najvišje nagrade. Dodeljena je bila Cenetu Skrtu, učencu 7. razreda Osnovne šole Idrija. Pod mentorstvom Roberta Jereba je na natečaj poslal pesem z naslovom Človek z naravo!


Človek z naravo
Voda teče in
šumi,
trava raste,
zeleni.
Cvet se lepša,
krasi,
oblak z dežjem lebdi.

Človek govori,
šumi,
tako kot trava raste
in spi.
Človek se lepša,
krasi,
človek kdaj od sreče
lebdi.

Drevo raste,
za jabolka poskrbi,
morje se z viharjem
jezi!
Ogenj gori,
žari,
pepel ostane
in iz njega nov plamen zagori.

Človek raste,
za otroke poskrbi,
se včasih na
njih jezi!
Človek žari,
ko v šoli petico dobi,
in ko umre,
za seboj pusti . . . . . . . . .  ljudi.

Vsem nagrajencem še enkrat iskreno in od srca čestitamo, čestitamo pa tudi vsem ostalim, ki ste se uvrstili med deset najboljših!
Vsem sodelujočim na natečaju seveda želimo, da bi vas besede še velikokrat ponesle pod nebo, da bi se še kdaj usedli na oblake, se naslonili na mavrico, poslušali dež, ki bo škrebljal po Rimski cesti, ter pisali pesmi - zase in za druge.


Ob koncu so zaplesale še plesalke iz Plesnega kluba Idrija. Pod vodstvom trenerke Renate Alibegović so 11. maja na državnem tekmovanju v Novem mestu osvojile tretje mesto in so si priplesale nastop na evropskem prvenstvu, ki bo letos junija v Amsterdamu. Po taktirko Elizabete Lampe nam je prav na koncu prireditve svoj božljaj za ušesa in dušo z ubranimi glasovi poslal še Učiteljski pevski zbor, ki se je tokrat zbral samo poslušalcem in mladim literatom na čast.


Pa da ne pozabimo: s prostovoljnimi prispevki bo Osnovna šola Idrija in Literarno društvo RIS mladim literatom olajšala ustvarjalno delo z nakupom prenosnega računalnika. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali.
Hvala vsem nastopajočim, ki so se v dobro mlade literature odrekli svojemu honorarju.

                   Srečno, dragi mladi pesniki in pesnice, se vidimo naslednje leto!
Milena Miklavčič



7 komentarjev:

  1. Vsem mladim avtorjem iskrene čestitke. Človeku je prijetno pri duši, ko bere in posluša pesmi mladih avtorjev, njihovo pisanje je zagotovilo, da bo naš lep slovenski jezik še dolgo živ.
    Dragica Čuk Novak

    OdgovoriIzbriši
  2. Vsem mladim avtorjem iskrene čestitke. Človeku je prijetno pri duši, ko bere in posluša pesmi mladih avtorjev, njihovo pisanje je zagotovilo, da bo naš lep slovenski jezik še dolgo živ.
    Dragica Čuk Novak

    OdgovoriIzbriši
  3. Vsem mladim avtorjem iskrene čestitke. Človeku je prijetno pri duši, ko bere in posluša pesmi mladih avtorjev, njihovo pisanje je zagotovilo, da bo naš lep slovenski jezik še dolgo živ.
    Dragica Čuk Novak

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Dragica hvala. Se pridružujem vašemu razmišljanju. Treba ga je ohranjati, jezik namreč. Mislim, da idrijska šola ogromno dela na razvoju mladih talentov. Brez prizadevnih mentorjev, bi težje pričakovali takšne uspehe.
      Hvala vsem tudi s strani LD RIS

      Izbriši
    2. Ivana, zelo sem vesela, ko vidim, da imajo mladi avtorji podporo pri mentorjih in v javnosti, sama jo žal v tisti starosti nisem imela in sem svoje poizkuse do srednje šole skrivala, šele v gimnazijskem časopisu sem bolj pogumno kaj objavila, pa Neži Maurer bom večno hvaležna za objave v Pisani njivi, ki je bila literarna priloga Kmečkega glasu, da ne pozabim, tudi za prvi honorar, nepozabnih 16,70 takratnih novih dinarjev. Vsa pohvala mentorjem, znenje ima svojo pravo vrednost šele takrat, ko ga posredujemo tudi drugim.

      Izbriši
  4. Da je vse, kar ste napisali še kako res potrjuje tudi dejstvo, spoštovana Dragica, da je letos na naš natečaj letos poslalo svoje pesmi kar 39 učencev. Še pred tremi leti sta na podobnem natečaju sodelovali le dve učenki.
    Če to ni pohvale vredno ..., mislim, da je tukaj šola in mentorji naredila ogromen uspeh. Jaz se pridružujem misli, da ima vsak otrok v sebi potencial, le zaznati ga je treba znati.
    Dragica, se nam boste pridružili? Sem dobila takšne namige ...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Z velikim veseljem, verjetno bom bolj prisotna po pošti, vendar se bom potrudila, da se kdaj srečamo tudi v živo. V soboto sem bila v Idriji na srečanju svoje generacije,bilo je zelo prijetno, napolnila sem baterije kar za nekaj časa. Uspelo mi je celo poslušati del predavanja profesorice Bavdeževe v Črnem orlu, žal ne v celoti, pohvalno je ker pogumno obuja znanja in vedenja na katera smo kar pozabili.Moram poiskati njen naslov in ji napisati pismo. Pohvaliti vas moram, pridni ste in lepo internetno stran imate.

      Izbriši