Rezultati natečaja za objavo v Idrijskih novicah in objavo
na spletni strani Literarnega društva RIS
Literarno društvo RIS je v začetku leta razpisalo
Literarni natečaj za osnovnošolce idrijske občine na temo MOJA DRUŽINA.
Sodelovalo je 39 avtorjev iz šol naše občine. Podatek je razveseljiv, saj priča
o tem, da se mladi ob pomoči mentorjev želijo izražati in skozi besedo negovati
slovenski jezik. To je vzpodbudno tudi z vidika usmerjanja mladih v literarni
svet, kakor tudi prepoznavnost društvenih stremljenj.
Komisija v sestavi Draga Urbas Keravica, Mia Mariša in
Andrejka Jereb je po skrbnem pregledu pesmi ugotovila, da so se vsi prispevki
držali predpisane teme in je izbrala naslednje zmagovalce:
Zapisala: Andrejka Jereb
1. nagrado prejme Cene Skrt učenec 7. razreda Osnovne šole
Idrija pod mentorstvom Robert-a Jereb-a
za pesem
Človek z naravo
Voda teče
in
šumi,
trava raste,
zeleni.
Cvet se
lepša,
krasi,
oblak z
dežjem lebdi.
Človek govori,
šumi,
tako kot
trava raste
in spi.
Človek se lepša,
krasi,
človek kdaj od sreče
lebdi.
Drevo raste,
za jabolka poskrbi,
morje se z viharjem
jezi!
Ogenj gori,
žari,
pepel ostane
in iz njega nov
plamen zagori.
Človek raste,
za otroke poskrbi,
se včasih na
njih jezi!
Človek žari,
ko v šoli petico
dobi,
in ko umre,
za seboj
pusti . . . . . . . . . ljudi.
2. nagrado si je prislužila Kristina Neli Lampe, učenka 6.
razreda Osnovne šole Idrija in mentorica Tjaša Petkovšek Tončič za
pesem
Ta glavna …
Šest nas je,
a ko gremo naokrog
štirinajst nas nosi nog.
Iz mamine bistre glave
vedno letijo rešitve prave.
Ko iz kuhinje zadiši,
se petim slina pocedi.
a ko gremo naokrog
štirinajst nas nosi nog.
Iz mamine bistre glave
vedno letijo rešitve prave.
Ko iz kuhinje zadiši,
se petim slina pocedi.
Očka rešuje vse probleme,
a včasih zdi se mi prav grozen,
ko o simpatijah
sprašuje samo mene.
a včasih zdi se mi prav grozen,
ko o simpatijah
sprašuje samo mene.
Močno stiska me pri srcu,
če sestra kam odpotuje.
A brž, ko vrne se domov,
v najini sobi ni več strahov.
če sestra kam odpotuje.
A brž, ko vrne se domov,
v najini sobi ni več strahov.
Najin bratec lušten je fantič,
pocukam ga, ko mimo gre,
pa trdim,
da kriva nisem čisto nič.
pocukam ga, ko mimo gre,
pa trdim,
da kriva nisem čisto nič.
D.J. je poln vragolij,
sicer nam glasbe ne vrti,
on le frizbi rad lovi.
sicer nam glasbe ne vrti,
on le frizbi rad lovi.
In, ko vse noge so na kupu,
ne da izogniti se hrupu.
Takrat pa vzamem saksofon
in že se v hiši sliši le moj ton.
ne da izogniti se hrupu.
Takrat pa vzamem saksofon
in že se v hiši sliši le moj ton.
Tudi pri 3. nagrajeni pesmici je mentorica Tjaša Petkovšek Tončič, nagrado pa
prejme Klara Kavčič učenka 6.
razreda Osnovne šole Idrija za pesem s pomenljivim naslovom,
Vsi moji
Mama!
Prihajam k tebi,
da s hrepenenjem v srcu
uzrem tvoj izmučeni obraz.
Prihajam k tebi,
da s hrepenenjem v srcu
uzrem tvoj izmučeni obraz.
Oče!
Prihajam k tebi,
da ugledam tvoje hrapave roke,
sad trdega dela.
Prihajam k tebi,
da ugledam tvoje hrapave roke,
sad trdega dela.
Brat!
Prihajam k tebi,
da prihranim žalost v srcu.
Prihajam k tebi,
da prihranim žalost v srcu.
Sestra!
Prihajam k tebi,
da občutim tvoje zaupljivo srce.
Prihajam k tebi,
da občutim tvoje zaupljivo srce.
Družina!
Prihajam k vam, nazaj,
da bomo zopet eno,
kot nekdaj.
Prihajam k vam, nazaj,
da bomo zopet eno,
kot nekdaj.
Objavo v Idrijskih novicah, na spletni strani Literarnega
društva RIS, v zborniku Literarnega društva RIS 2013 in sodelovanje na
prireditvi ob javni razglasitvi rezultatov v Osnovni šoli Idrija 16. maja 2013,
so si prislužile še naslednje pesmi:
Avtorica: Polona Tušar,
Osnovna šola Sp. Idrija
Mentorica: Janja Habe
Družinski nesporazumi
Mama sitna,
oče hud,
jaz pridna, bratec tud´.
Ne vem, kaj staršema
po glavi roji,
zakaj se mam tako jezi.
Saj sva vse storila,
celo v pralni stroj zložila.
Očeta prav malo briga,
na kavču že spi;
kuh´na v razsulu,
ga nič ne skrbi.
Avtor: Tine Alič, Osnovna šola Idrija
Mentor: Robert Jereb
Moja družina
Moja družina
štiri člane ima
in zraven še zajček skaklja.
Sestra fit-flekse jé,
jaz pa majhne kekse,
ko pa mama korenček nam da,
samo zajček priskaklja.
Ata glava družine,
vedno preteče dva kilometra
dolžine
Avtor: Andraž Rupnik, Osnovna šola Idrija
Mentor: Robert Jereb
Moja družina
Moja družina štiri povsem
različne člane ima,v njej smo jaz in moja nagajiva sestra,
ata Aleš in mama Vesna.
V bližnjem stanovanjskem bloku stanujemo,
kjer lahko ves čas na rumeno šolo pogledujemo,
hkrati pa o lepih trenutkih modrujemo
in se o težavah med sabo posvetujemo.
Vsi štirje pa imamo radi zabavo
in dolge sprehode v naravo.
Predvsem pa je tisto pravo ,
da drug drugega radi imamo.
Avtorica: Urša Serženta, Osnovna šola Idrija
Mentor: Robert Jereb
Ata
Moj ata ni ne copata
in ne kravata.
Pridno popravlja,
testa pa ne valja.
Dan za njega ni
nikoli zaspan.
Zvečer pa v posteljo
hiti,
da na kavču ne zaspi.
Takih atov je bolj
malo,
zato se počutim kot,
da bi se mi sanjalo.
Avtorica: Tijana Leban, Osnovna šola Idrija
Mentor: Robert Jereb
Moja družina
Moja družina
ni osamljena tišina
saj v hiši vsak dan
igra violina.
Moja družina
je včasih tišina
a tako lepa
kot jo lahko zaigra le violina.
Avtorica: Tara Caruso Bizjak, Osnovna šola Idrija
Mentorica: Tjaša Petkovšek Tončič
Jaz, hiša
Čeprav nisem mama,
ki je po navadi ena sama,
sem kot član družine,
ki od jutra do večera
kuha juho z družinsko prikuho.
ki je po navadi ena sama,
sem kot član družine,
ki od jutra do večera
kuha juho z družinsko prikuho.
V njej je toplina
in mamina milina,
očetova strogost in sestrina norost.
Vmes dodam še pasje veselje,
da se nam vse to dobro zmelje.
Zvečer še pravljico preberem,
z mamo kuhinjo pospravim,
našo Repko še nahranim
in v posteljo se spravim.
in mamina milina,
očetova strogost in sestrina norost.
Vmes dodam še pasje veselje,
da se nam vse to dobro zmelje.
Zvečer še pravljico preberem,
z mamo kuhinjo pospravim,
našo Repko še nahranim
in v posteljo se spravim.
Tam pa sanjam take sanje,
da na planetu, ki mu rečemo Družina,
ga ni bogastva za denar,
je le ljubezen in toplina.
da na planetu, ki mu rečemo Družina,
ga ni bogastva za denar,
je le ljubezen in toplina.
Avtorica:
Iza Tušar, Osnovna šola Idrija
Mentorica:
Tjaša Petkovšek Tončič
Moje
zavetje ...
Ko še
čisto majhen si
in prvič
odpreš svoje oči,
vate
gledata srečna oče in mama.
Kasneje
spoznaš še sestro in brata.
Tvoji
prvi besedi sta
mama in
ata.
Onadva
te naučita prvega koraka,
pazita,
da ne padeš
in se v
past ujameš.
Vsi te
imajo radi
in ti
stojijo ob strani.
A včasih
člane družine
nevihta
ujame.
Starša
le sitnarita in težita,
hčere in
sina žurati ne pustita.
Dež
lije,
huda
bitka se bije.
Močno
grmi,
bliska
se na vse strani.
Kot luč
na koncu predora,
za
nevihto sonce posije.
Ko otrok
odraste,
oziroma
tisto čudno,
muhasto
obdobje preraste,
ugotovi,
da mu starša
le
najboljše želita.
Prepir
se konča,
tako da
duša in srce mirna sta.
Saj ne morem verjeti svojim očem: zmagovalna pesem kot propaganda za rime na "i", v tej pesmi jih je kar 20!!!
OdgovoriIzbrišiEna prvih stvari, ki jih vsak mentor odločno odsvetuje mladim sodobnim pesnikom, je ravno izogibanje tej vrsti rim "na prvo žogo".
Zmagati bi morala tretja ali vsaj druga pesem.
LP
Ne morem drugače, kot da vam dam prav, čeprav so zame anoninmni komentarji nični.
IzbrišiOdločitev komisije je pač taka. Upoštevala je verjetno bolj vsebino ...
Lep pozdrav,
Ivana Gantar - predsednica RIS-a
Glagolske rime so problem s katerim se sreča veliko pesnikov, posebno tisti, ki začenjajo, kaj je komisijo vodilo pri izbiri lahko samo ugibam, verjetno pa sta mentor in avtor naredila tudi že nasljednji korak, na napakah se vsi učimo
OdgovoriIzbriši